Želeli so kupiti hišo, potem pa so celo ulico
Jurkovičeva ulica v najstarejšem zgodovinskem delu Gornje Radgone tako ali drugače slovi po penini, katere pridelava se je začela sredi 19. stoletja, s prenovo niza starih hiš oziroma celotne ulice, kjer že domuje Dom penine, pa bo podjetje Radgonske gorice vinski turizem in utrip nadgradilo še z nastanitvami. V nekaj letih bo znotraj zidov starih hiš po načrtih birojev Arhema in Atelier arhitekti zaživelo več hotelčkov kot en sam, še z velnesom oziroma bazenom ter njihovimi pritličji, ki naj bi z različnimi dejavnostmi živela skupaj z domačini.
Po besedah vodje turizma pri Radgonskih goricah Martine Ficko so vinski turizem začeli sistematično razvijati v 90. letih, sprva z degustacijami penin in vin, ogledi kleti za različne strokovne šole, društva in agencije ter goste iz okoliških turističnih krajev, ki premorejo prenočišča.
Leta 2002 so organizirali prvo poroko v Kleti pod slapom, desetletje pozneje so po načrtih celjskega biroja Premica (Aleksandra Penca, Nataša Voga, Petra Lešek) prenovili klet in atrij in ju odprli kot RG Dom penine, kjer poleg prodaje penin in vin ter izdelkov iz regije ponujajo še oglede kleti, degustacije, poslovne dogodke, teambuildinge in poroke. Predlani so z odprtjem RG bistroja (prej Pivohram Golar) tik ob Muri, ki je bil prav tako obnovljen pod spomeniškim varstvom, ponudbo razširili s kulinaričnimi doživetji. Med 15. in 24. marcem bo prvič sodeloval na tednu restavracij.
Po besedah sogovornice se Dom penine od drugih kleti najbolj razlikuje po tem, da ima edini v eni od kleti naravni slap. Sicer pa zgodovina vseh treh kleti pod grajskim hribom sega v srednji vek, prav letos praznujejo 725 let omembe mesta Bad Radkersburg oziroma avstrijske Radgone; slovenski del je bil nekoč znan pod imenoma Zgornji Gries oziroma predmestje Bad Radkersburga.
Najbolj priljubljena ponudba so RG doživetja: ogled treh kleti in kulinarično doživetje v RG bistroju, po prejemu sejalca lani pa tudi doživetje Untouched by light.
Splet nenačrtovanih okoliščin
Od kod zamisel za revitalizacijo celotne Jurkovičeve ulice? »Prišla je po spletu nenačrtovanih okoliščin. Želeli smo odkupiti gostinski obrat družine Golar znanega pivovarja Vasje Golarja, pa so nam pogojevali nakup s stavbami zraven Doma penine. Že družina Golar je tam načrtovala butični hotel, a so potem preusmerili svoje načrte. Ker smo si zgradbo, v kateri je danes RG bistro, zelo želeli, smo se odločili za nakup vseh zgradb,« pripoveduje sogovornica.
V prvi fazi, za katero so pridobili sredstva na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, bodo hišo med bistrojem in Domom penine, kjer je nekoč domovala cvetličarna Mirjana, prenovili v butični penzion s 13 nastanitvami, ki bodo poimenovane po njihovih najboljših vinogradniških legah in sortah. Nekaj izboljšav, med drugim zasteklitev zimskega vrata in povečanje kuhinje, pa bo doživel tudi bistro.
Z butičnim penzionom bo tako mestno jedro Gornje Radgone pridobilo prve nastanitve, s čimer pričakujejo, da bodo privabili goste, ki bodo ostali več dni ter si bodo krajšali čas z raziskovanjem pomurske in štajerske regije, tudi čez avstrijsko mejo, morebiti na kolesu, ali pa tiste, ki Radgono obiščejo zaradi sejma ali iz poslovnih razlogov. Če uprejo pogled še nekoliko dlje v bližnjo prihodnost, bodo po celoviti revitalizaciji uličice, ki bo končana v nekaj letih – še s kongresno dvorano, delikateso in vinskim velnesom z bazenom – stavili na bližnje trge.
Podrobnejšo programsko zasnovo so ustvarili z arhitekti iz birojev Arhema in Atelier arhitekti, za katere so se odločili, ker so z njimi že sodelovali, zaradi njihovih referenc pri podobnih projektih, pa tudi, ker jih je njihova idejna zasnova najbolj prepričala. Po besedah vodje projekta Matjaža Pangerca podobnega primera celovite obnove ulice niso našli, izjema bi bila le kakšna popotresna obnova. Tako je to edinstvena priložnost, pravi, da se prostoru povrne nekdaj pomembno mesto v urbanem tkivu Gornje Radgone, nekoč imenovanem Gornji gris, kar je izraz za naravno polico.
»Osnovna zamisel je bila, da se zanemarjen in zapuščen del mesta oživi, in to ne samo s prenovo objektov, ampak da ga tudi programsko poskušamo zasnovati tako, da ne bo le dodana vrednost za podjetje, temveč za celotno mesto. Se pravi, da nismo ustvarili hotela, ki se bo zaprl sam vase in bo sam sebi namen, nasprotno, ulica bo oživela tudi z dejavnostmi domačinov, od cvetličarne do kozmetičnega salona, hoteli smo jo narediti spet prijazno, da se bodo tu znova dobivali in družili tudi Radgončani, ki bodo prišli ne samo na kozarček penine, ampak še na kaj drugega,« pojasnjuje sogovornik.
Tu bo tako preplet javnega, poljavnega, v atrijih za hišami pa intimnega, bolj zasebnega, namenjenega hotelskim gostom. Notranji atriji se z zidom naslanjajo na grajski grič in proti zelenju, podobno kot nekatere hiše ob ljubljanski grajski grič, marsikatera od teh hiš ima tudi vinsko klet, izkopano v breg, ki so jih nekoč uporabljali kot ledenice z ledom iz bližnje Mure. Po besedah Martine Ficko so bili na Jurkovičevi vselej mesarji, ki so v časih, ko še ni bilo hladilnikov, poleg vina v teh kleteh shranjevali meso in pokvarljiva živila.
Od leta 1852, ulica pa že več stoletij prej
Po besedah višjega konservatorskega tehnika Smiljana Simerla najstarejši viri poselitve območja ob Muri segajo v prazgodovino, predel, ki ga bodo obnovili, pa je omenjen v 12. stoletju. V minulih stoletjih je območje živelo z obrtniki in trgovci tudi zaradi Mure, ki je bila glavna prometna žila, med drugim za trgovanje s soljo iz avstrijskih rudnikov z območja Bad Ausee.
Tradicija podjetja Radgonske gorice, najstarejšega in največjega peničarstva pri nas, se je začela leta 1852, ko je Alojz Klenovšek prodal prvih 12.000 steklenic zlate radgonske penine, potem ko se je vrnil z dvoletnega izobraževanja v Šampanji. Ker je rad kartal, je, kot pravi legenda, nekega dne podjetje Luis Kleinoscheg et frères, Styrie zakartal. Pozneje ga je prevzela švicarsko-francoska družina Bouvier, ki se je v 18. stoletju iz Švice preselila v Radgono. Brata Bouvier sta leta 1882 ustanovila podjetje za izdelovanje šampanjca iz domačega vina na francoski način. Prav Bouvierji so zaslužni za kleti, ki jih na ogledih predstavljajo še danes. Po drugi svetovni vojni so v Radgonskih goricah poleg klasičnega razvili še industrijsko izdelovanje.
Prenova hiš v enem zamahu
Pri projektu, ki je zaradi financiranja sicer razdeljen v dve fazi – gradbeno dovoljenje je že pridobljeno za celoten projekt – je bil po Pangerčevih besedah največji arhitekturni izziv prav v tem, da v resnici gre za obnovo petih zasebnih objektov v enem zamahu in da so programsko oziroma funkcijsko prepleteni, kar ni običajno. Se je pa program skozi projekt zelo spreminjal, predvsem zato, ker je bilo treba rešitve iskati znotraj danega okvira oziroma razmeroma majhnih kvadratur hiš.
Tudi njihove želje, da bi vse objekte med sabo povezali z notranjimi potmi, ni bilo mogoče uresničiti. Dosegli pa so, da sta vsaj po dva objekta povezana, kar bo gotovo olajšalo delo zaposlenih. Kot pravita soavtorici zasnove Ina Radšel in Nataša Blažko, je to krojila dinamika hiš, ki so bile večkrat pregrajene, spremenjene, obnovljene, ta presek zgodovine, ki se med drugim kaže v materialnosti, pa bodo ponekod skušali prikazati.
Hiše odlikujejo dolge veže, ki vodijo v notranje atrije, najbolj reprezentančna med njimi, ki je še posebej spomeniško zaščitena, je Golarjeva hiša, ki se na levi drži Doma penin. V pritličju naj bi bila recepcija za celoten kompleks, prav tako zajtrkovalnica, v prvem nadstropju, pianu nobile, pa bodo uredili najbolj razkošne sobe. Kot je povedal Smiljan Simerl, ki je s sodelavcema pripravil konservatorski načrt za to hišo, so med informativnim sondiranjem potrdili, da se v njej skrivajo šablonske poslikave s konca 19. in začetka 20. stoletja, da bi ugotovili, kakšne, pa bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Glede na program so arhitekti skušali določiti kolorit posameznega objekta, Golarjevo hišo kot najbolj imenitno v nizu vidijo v črnem in zlatem, s čimer pa so se tako kot pri določitvi kolorita za druge objekte naslonili na ponudbo Radgonskih goric oziroma njihovih penin. V tem primeru na njihovo penino Untouched by light, prvo na svetu, pridelano v popolni temi, in tudi njena degustacija poteka v temi. Za doživetje Untouched by light so lani na dnevih slovenskega turizma prejeli naziv sejalec in znak Slovenia unique experience ter se postavili na zemljevid petzvezdičnih doživetij.
Tudi janževec, rose, selection
Sicer pa so arhitekti na idejni ravni objekt Mirjana povezali z janževcem, Suzano, v kateri bo v notranjem atriju velnes s pokritim bazenom in pod streho manjša dvorana za prezentacije, z njihovo linijo Selection ter modro in zeleno barvo, najmanjšo, zadnjo hišo v tem nizu, pa z rosejem, zato si jo predstavljajo v rdečkastih tonih. Po prenovi naj bi v slednji domovala cvetličarna. Za navdih in izbiro materialov so si med drugim jemali steklenice, zamaške ...
Eden večjih izzivov je bil, kako hotelske kapacitete, tudi z vsemi sodobnimi zahtevami po varnosti, umestiti v obstoječe gabarite, ki so bodisi skromni po kvadraturi bodisi imajo drugačne proporce. Stopnice in dvigala so morali prav tako umestiti na novo, nekateri objekti so imeli samo zunanji gank.
»Velikost sob smo skušali povečati s sodobno prenovo, med drugim z umestitvijo umivalnikov v sobe in omarami z odbojnimi površinami. Izkoristili bomo obokane stropove in stare niše, ki kar kličejo po prezentaciji vin z zastrto osvetlitvijo, v nišah, kjer so nekoč bile peči, bomo to nakazali. Žal pa se v nobeni hiši ni ohranil niti en kos pohištva,« sta pojasnili arhitektki Ina Radšel in Nataša Blažko.
Po besedah sogovornikov bi se tako nova radgonska pridobitev lahko navezala na avstrijsko Vulkanland Route 66 od Dunaja do avstrijske Radgone (Bad Radkersburga), kamor so se tudi sami odpravili na ekskurzijo. Na tej poti, v katero se povezujejo vinski, zdraviliški, športni in butični turizem, jih je navdušila pridelovalnica kisa Gölles, ki poleg predstavitve, vodenega ogleda pridelave in degustacij, manjšega muzeja, sob dokazuje, kako je mogoče iz nekdanje pridelovalnice kisa iz slabih jabolk ustvariti butično zgodbo, ki slovi daleč naokoli. »Tedaj se nam je zazdelo, če so oni lahko naredili takšno zgodbo iz kisa, jo tudi mi lahko iz penine,« je sklenil Matjaž Pangerc.
Revitalizacija Jurkovičeve ulice – Zgornji Gries, Gornja Radgona
Investitor: Radgonske gorice
Avtorji: Arhema in Atelier arhitekti (Matjaž Pangerc, Jurij Kobe, Nataša Blažko, Maja Kovačič, Tanja Paulin, Ina Radšel, Peter Plantan)
Prva faza, RG butični penzion: 2025 – 2026
Mirjana (manjši velnes, savna, apartmaji, sobe)
RG bistro (že delujoča restavracija, dozidava steklenega paviljona, razširitev kuhinje)
Ocena vrednosti investicije: skoraj 3,1 milijona evrov (bruto)
Druga faza bo zajemala butični garni hotel RG s Suzano (velnes, kongresna dvorana, 8 sob), Strmino (cvetličarna, 4 sobe) in hišo Golar (recepcija, zajtrkovalnica, 10 sob).
