V nadaljevanju preberite:

Sedim v zastoju in razmišljam. Pred menoj je isti raztežaj ljubljanske obvoznice, ki ga gledam že od zgodnje pomladi. Dela po moji (nestrokovni!!!) oceni napredujejo neverjetno počasi. Nič se nikamor ne premakne. Z zarotniškimi teorijami gnan bes odganjam s tistim, kar zares vem: to je, da nič ne vem – da pač nisem inženir nizkih gradenj, zato poteka dogodkov skozi čas ne znam pravilno umestiti. Sumničavi um se ne pusti odpraviti tako zlahka.

Premišljujem o piramidah, ki so jih zgradili v Egiptu; spomnim se menda najstarejšega templja na svetu, ki naj bi ga lovci in nabiralke izkopali brez posebne mehanizacije pred 11.000 leti v kraju Göbekli Tepe; pa o mostu na Pelješac, ki ga je postindustrijski homo sapiens dokončal pred pogodbenim rokom; pa o tisti titanski bolnišnici, ki so jo v času covida Kitajci zgradili v pičlih nekaj dneh.