Veliko več kot število ur in ljudi
Številke ne zmorejo pokazati realne slike – tega, da je prostovoljstvo vtkano v vse pore našega življenja.
Odpri galerijo
Karikatura: Marko Kočevar
Uradni podatki kažejo, da je lani več kot 244.000 prebivalcev Slovenije sodelovalo v eni od organiziranih oblik prostovoljstva. Med skoraj 1700 društvi, klubi, zavodi, inštituti in združenji, ki jih na ministrstvu za javno upravo vodijo v vpisniku prostovoljskih društev, najdemo zelo pester nabor s številnih področij, od športa, kulture, turizme do dobrodelnosti.
Da se statistike iz poročil ne ujemajo z dejanskim stanjem, je očitno že, če se ozremo na gotovo najbolj razširjeno prostovoljsko dejavnost v Sloveniji, ki ima dolgo tradicijo v vsaki vasi in med ljudmi uživa nesporen ugled – gasilstvo. Pohvalijo se lahko z več kot 120.000 člani, dobro polovico jih obravnavajo kot aktivne člane. A je na seznamu komaj 25 društev. Tudi gorske reševalne službe in drugi angažirani v zaščiti in reševanju so precej bolj ažurni pri delu na terenu kot pri posredovanju podatkov inštitucijam, zato bi bili kakršnikoli sklepi o njihovi številčnosti na podlagi poročil precej izkrivljeni.
Med tistimi, ki dosledneje poročajo, so daleč najbolj aktivni v socialnih dejavnostih – opravili so kar 62 odstotkov od več kot 9,9 milijona prostovoljskih ur. Kar nikakor ni čudno. Področje vključuje vse, od duševnega zdravja, podpore družinam in otrokom do pomoči starostnikom, žrtvam nasilja, brezdomcem, invalidom, ljudem z odvisnostmi in še mnogim drugim. V sociali prednačijo ženske, po starostnih skupinah starejše od 60 let.
Eden od problemov, ki ga prostovoljske organizacije že dolgo izpostavljajo, je pomanjkanje mentorjev in koordinatorjev. Maja letos je ministrstvo za javno upravo objavilo javni razpis, v katerem so milijon evrov predvideli za 20 delovnih mest za mentorje in koordinatorje v prostovoljskih organizacijah.
Za merjenje številk – ur, ljudi, starosti, denarja – imamo torej vzpostavljene mehanizme, napredek bi bil, če bi znali ovrednotiti tudi vpliv prostovoljstva na kakovost življenja, tako prejemnikov kot prostovoljcev. Podatki ne morejo pokazati realne slike – tega, da je prostovoljstvo vtkano v vse pore našega življenja.
Da se statistike iz poročil ne ujemajo z dejanskim stanjem, je očitno že, če se ozremo na gotovo najbolj razširjeno prostovoljsko dejavnost v Sloveniji, ki ima dolgo tradicijo v vsaki vasi in med ljudmi uživa nesporen ugled – gasilstvo. Pohvalijo se lahko z več kot 120.000 člani, dobro polovico jih obravnavajo kot aktivne člane. A je na seznamu komaj 25 društev. Tudi gorske reševalne službe in drugi angažirani v zaščiti in reševanju so precej bolj ažurni pri delu na terenu kot pri posredovanju podatkov inštitucijam, zato bi bili kakršnikoli sklepi o njihovi številčnosti na podlagi poročil precej izkrivljeni.
Med tistimi, ki dosledneje poročajo, so daleč najbolj aktivni v socialnih dejavnostih – opravili so kar 62 odstotkov od več kot 9,9 milijona prostovoljskih ur. Kar nikakor ni čudno. Področje vključuje vse, od duševnega zdravja, podpore družinam in otrokom do pomoči starostnikom, žrtvam nasilja, brezdomcem, invalidom, ljudem z odvisnostmi in še mnogim drugim. V sociali prednačijo ženske, po starostnih skupinah starejše od 60 let.
Eden od problemov, ki ga prostovoljske organizacije že dolgo izpostavljajo, je pomanjkanje mentorjev in koordinatorjev. Maja letos je ministrstvo za javno upravo objavilo javni razpis, v katerem so milijon evrov predvideli za 20 delovnih mest za mentorje in koordinatorje v prostovoljskih organizacijah.
Za merjenje številk – ur, ljudi, starosti, denarja – imamo torej vzpostavljene mehanizme, napredek bi bil, če bi znali ovrednotiti tudi vpliv prostovoljstva na kakovost življenja, tako prejemnikov kot prostovoljcev. Podatki ne morejo pokazati realne slike – tega, da je prostovoljstvo vtkano v vse pore našega življenja.
