V nadaljevanju preberite:

Stari znanec z malih zaslonov se bo v začetku oktobra preizkusil v drugačni vlogi, kot smo ga vajeni. Eden najbolj prepoznavnih medijskih ustvarjalcev pri nas je televiziji zapisan že več kot dve desetletji in je kot eden redkih delal na vseh treh največjih slovenskih televizijah. Čeprav pravi, da so zdaj v ospredju druge prioritete, kot so bile na začetku njegove kariere, vseskozi ostaja predvsem zavezan gledalcem. Pogovarjali smo se tudi o tem, koga bi rad gostil v oddaji, kakšen odnos imata s sinom in zakaj na Dolenjskem ne prideluje cvička.
 

Delate na komercialni televiziji, kjer so rejtingi ključni. V tem pogonu ste že dolgo, kako utrujajoča pa je za vas ta dirka za gledanost?

Odvisno, kako jo jemlješ. Vse je odvisno od tega, kakšen si kot človek, in pri tem ni pomembno, ali delaš na Popu ali v proizvodnji. Svoje delo lahko jem­lješ zelo resno in se sekiraš, lahko pa si rečeš, da bo stvari tako ali tako rešil direktor, ali se tolažiš s tem, da si v okol­ju, ki ima dobre rejtinge, in se boš skril mednje.

Meni nikoli ni bilo vseeno in tega nikoli nisem skrival. Po naravi sem tak, da če delam, hočem imeti najboljše rejtinge, to se mi zdi edino pravo vodilo. Ko te gleda veliko ljudi, po eni strani nosiš veliko odgovornost, da delaš dobro, po drugi pa je to največja nagrada, ki jo lahko dobiš. Nagrada katerega koli društva ali akademije s tem ni primerljiva. Ko te gleda največ ljudi, je to dejstvo in to dejstvo pomeni, da dobro delaš.

Pri tem niti ni treba biti pretirano senzacionalističen. Veste, kako dobivam gledalce? Po dvaindvajsetih letih vem, kako funkcionira slovenska politika, družba, približno vem, kaj gledalci hočejo, in odpiram teme, ki jih drugi ne, na drugačen način, z drugimi gosti. V tem poklicu so v nasprotju z marsikaterim drugim leta plus. (nasmešek) Hitreje znaš odreagirati, veš, zakaj je kdo kaj naredil, razumeš stvari in odpiraš teme, ki jih drugi morda sploh ne vidi.