Fazarinc: Tu ljudje niso varni in nikoli ne bodo

Medtem ko pristojne službe pospešeno pripravljajo sezname nepremičnin, ki jih bo treba zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi odstraniti, so v Letušu nekateri že napovedali, da se bodo borili do konca. Omenjajo tudi ustavno presojo zakonodaje, ki bo omogočila njihovo razlastitev. Župana Braslovč Tomaža Žoharja pa najbolj skrbi, ker je med strateškimi projekti v zakonu o obnovi le tretja razvojna os, ne pa tudi protipoplavni ukrepi.

V pismu, ki so ga ta teden pošiljali prebivalci Letuša, ki se ne strinjajo s preselitvijo, so spomnili, da območje na levem bregu nikoli ni bilo mišljeno kot razlivno območje. Zapisali so, da je država vedela, da gre za poplavno ogroženo območje, a jim niso uredili nabrežij, pa še več: »Država je več kot 30 let izdajala gradbena dovoljenja. Ljudje so si medtem zgradili domove, nekateri pri tem porabili vse dohodke, prihranke, kredite … Zdaj pa naj bi politika odločala o zrušitvi celotnega naselja in preselitvi prebivalcev na drugo lokacijo, kar ni dopustno.«

Župana skrbi nejasna določba, kdaj pride v poštev nadomestitvena gradnja

Sprašujejo se, zakaj prav Letuš: »V Sloveniji je bilo v avgustovskih poplavah ogroženih veliko naselij, na primer Komenda, ki je bila v celoti poplavljena, pa nihče ne omenja kakšne selitve.« Dodajajo, da je nezaslišana tudi namera o razlastitvi, če se ne bi strinjali z izselitvijo, saj da pristojni ne znajo »opredeliti, kaj je v tem primeru javno dobro«.

Pravna podlaga

Da je treba objekte zaradi visoke ogroženosti zaradi poplav, plazov … odstraniti, govori novela interventnega zakona. Ta določa, da bodo nepremičnine določili s sklepom vlade, v katerem bodo opredelili in utemeljili, da jih je treba zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstraniti, da je to nujno in v javno korist. Ta sklep bo temeljil na strokovnem mnenju, ki ga bo prej že potrdil svet vlade za obnovo. Za vse, ki bodo ostali brez nepremičnine, je predvidenih več možnosti. Če ne bodo hoteli oditi, predlog zakona o obnovi predvideva tudi razlastitev.

Šefic: Ljudi bomo selili, ker so v nevarnosti

Dr. Rajko Pirnat s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je za Delo pojasnil, da je za zakonsko ureditev razlastitve bistvena jasna zakonska določenost javne koristi, »ki mora biti v zakonu določena dovolj natančno, da je za posamezne nepremičnine mogoče ugotoviti, ali je njihova razlastitev v javno korist«. Dodal je, da je razlastitev dopustna le, če javne koristi ni mogoče doseči na drug način. O konkretnih rešitvah v primeru preselitve in morebitne razlastitve ljudi v Letušu pa je dejal, da po njegovem mnenju ureditev v interventnem zakonu ustreza vsem tem merilom, »če je v predpisih o vodah dovolj natančno določeno ali določljivo območje velike poplavne ali plazovite nevarnosti ter da je mogoče za posamezne objekte dokazati, da bi bilo brez njihove odstranitve ogroženo življenje in zdravje ljudi. Pod temi pogoji je skladen tudi člen, ki določa, da se konkretne objekte določi s sklepom vlade. Mislim, da je pod temi pogoji ustavno skladna tudi ureditev, ki jo predvideva predlog zakona o obnovi.«

Vsak objekt posebej

Braslovškega župana Tomaža Žoharja skrbi. »Poplavne karte in uredba so stari, a veljavni. Vse to bi bilo treba korigirati, ker tako, kot je zdaj, so Braslovče v območju nizke poplavne ogroženosti. Tudi Letuš! Podali smo tudi nekaj predlogov amandmajev, ki bi dali nujno pravno podlago za zaščito življenja in premoženja ter izvedbo protipoplavnih ukrepov. Edini strateški dokument v zakonu je tretja razvojna os, ampak protipoplavni ukrepi, torej državni prostorski načrt s suhimi zadrževalniki, so tudi nujni!« pravi.

Župan Braslovč: Letuški levi in desni breg se selita

Član sveta za obnovo Rok Fazarinc je spet poudaril, da če bi objekte v Letušu ščitili, bi razmere dolvodno zelo poslabšali. Dodal je, da bi visokovodni nasipi predstavljali tudi zanje nevarnost, če bi jih voda prelila, saj bi ustvarila ogromen bazen in bi bile globine še večje: »Ključno je, da se vodi dá prostor. Vsak objekt bomo presojali posebej z vsemi razpoložljivimi podatki. Dejstvo pa je, da tu niso varni in ne bodo varni.«