Župan Braslovč: Letuški levi in desni breg se selita
Župan Občin Braslovče Tomaž Žohar je po pogovorih s predstavniki hidrološke stroke in predsednikom vlade Robertom Golobom danes povedal, da se letuški levi in desni breg selita. Podrobnosti in možnosti bodo predvidoma prihodnji teden predstavili krajanom. Ljudje bodo neposredno dobili pojasnila stroke o stopnji ogroženosti, je dejal premier.
Čeprav krajani Letuša že dva meseca in pol čakajo na uradno odločitev glede selitev, se danes z njimi ni sestal nihče. Kot je pojasnil premier Robert Golob, bodo z vsemi informacijami seznanjeni prihodnji teden na zborih krajanov. Zgolj kratke informacije namreč niso dovolj, je dejal Golob, ampak je potreben temeljit pogovor, kjer bodo lahko vprašali vse, vsak bo individualno obravnavan.
V Celju bi bilo poplavno območje široko dva kilometra
Golob je še dejal, da to ni politična odločitev, ampak strokovna. Stroka je sicer že nekaj časa zelo jasna - območja v Letušu, na levem in desnem bregu, ne morejo zaščititi tako, da bi bilo poplavno varno. Kot je ob današnjem obisku dejal član skupine za obnovo in vodja sveta za vode Rok Fazarinc, je bilo 4. avgusta na tem območju bistveno več vode, kot je bila izračunana stoletna visoka voda. Dodal je, da tudi če bi izvedli vse ukrepe po državnem prostorskem načrtu, ki še niso bili izvedeni, to območje ne bi bilo poplavno varno.
Fazarinc je poudaril, da če bi to območje zapirali, torej ga izločili kot možnost razlivanja, bi bil vpliv na kraje nižje ob Savinji uničujoč. Če se voda 4. avgusta ne bi razlila tu in bi ta val prišel v Celje, je Fazarinc ocenil, bi bila v povprečju globina razlite vode v Celju en meter, v bolnišnici ali domu upokojencev pa še precej več. Poplavno območje bi bilo široko okoli dva kilometra!
Dodal je, da za to območje tudi ni rešitev izgradnja visokih nasipov. S tem bi namreč izpostavili problem podtalnice, zalednih vod, kanalizacije. Če bi se pokvarila črpališča, bi imeli na tem območju še več vode, ki ne bi imela kam odtekati. Za primer je navedel situacije z »varnimi nasipi« na Viču v Ljubljani, v Ločici in Marija Gradcu v Laškem.
Fazarinc je poudaril, da objekti na območju Roj (levi breg Savinje) in Letuške gmajne niso odporni pri umeščanju na poplavna območja.
»V Celju je tudi naša bolnica, naše šole, delovna mesta«
Braslovški župan Žohar je že nekaj dni po poplavi omenil možnost, da bi se krajani Letuša selili na druge lokacije. Zdaj je to očitno postala realnost, čeprav občanom tega uradno ni še nihče povedal. »Protipoplavne ukrepe moramo gledati na celotnem porečju Savinje. Smiselni so zgolj celostni ukrepi. Situacije dolvodno tudi po zakonodaji ne smemo poslabševati. Nasipi niso rešitev,« je dejal Žohar.
Župan se je odzval tudi na pomisleke, da zlasti levi breg Savinje ne prinaša dovolj veliko razlivno območje: »Primarni cilj ni razlivanje, ampak reševanje življenj!« Omenil je tudi očitke, da Letušani rešujejo Celje: »Tam je tudi naša bolnica, naše srednje šole, naša delovna mesta.«
Premier Golob je poudaril, da smo dobili lekcijo narave, ki se je moramo naučiti. Dejal je, da so imeli strokovnjaki samo eno vprašanje, in sicer vprašanje ogroženosti življenj, tako v primeru poplav kot plazov. Poudaril je, da zadevo rešujejo bistveno hitreje, kot je bilo reševanje v primeru plazu pod Mangartom ali v primeru poplav v Železnikih: »Takrat so ljudje čakali eno leto. Tako dolgo tu zagotovo ne bo trajalo. Prihodnji teden bodo strokovnjaki obiskali ta območja in ljudje bodo dobili oceno ogroženosti.« Dodal je, da bodo to delali za vsako hišo in za vsako območje posebej.
Poudaril je še, da bodo pripravili seznam ogroženosti, ki bo pripravljen do konca novembra, za zaselek Struge v občini Luče in za Braslovče pa že prihodnji teden. Dodal je, da morebitna selitev ni politična odločitev, ampak strokovna in da bodo ekspertna mnenja v prihodnjem tednu predstavljena ljudem na zborih krajanov.
Edini, ki je bil bolj konkreten, je bil župan Žohar: »Jasno je, da absolutne varnosti tu ne moremo narediti. Sestanek je v četrtek z lokalno skupnostjo. Razumel sem, da se levi in desni breg selita.« Nato je Golob dodal: »Krajanom bomo za vsako hišo posebej pojasnili situacijo. Razlika je, ali imaš hišo ali vikend.«
Vemo, da tu ne moremo varno živeti
Po izjavi za javnost so zbrane pričakali tudi krajani, ki so že precej na koncu z živci. Ne vedo, koliko naj vlagajo v svoje hiše, v katerih še živijo. Na uradno odločitev čakajo predolgo, je dejal Matjaž Hudournik: »Že po zdravi kmečki pameti vemo, da na tej lokaciji ni več možno varno živeti, vemo, da se je urbanistično urejanje v Sloveniji v 30 letih zavozilo, vode je vsako leto več, delajo se ad hoc nasipi … Samo vprašanje časa je, kdaj bo še huje.«
Dodal je, da nočejo nasipov, ki na koncu ne bodo vzdrževani: »Prišla bo podtalnica in bomo v bazenu, ne želimo pa, da bodo otroci izpostavljeni tem pritiskom psihe. Ni luštno otroku zvečer reči, deževje se napoveduje, spakiraj nekaj za spomin in bomo šli.«
Hudournik je še dejal, da si nihče ne želi obračunavanja na njihovih plečih: »Zadosti smo trpeli, nismo ne levi ne desni. Ne želimo, da se obračunava in kuje dobičke na naših plečih. Poslušajte stroko. Ta je jasno povedala. Postavite semafor, kaj boste naredili, odgovorne osebe in časovnice. Ne pričakujemo nič drugega.« Dodal je, da je vesel, da je Golob prišel že takoj po poplavah in da je zdaj dan signal, naj ne vlagajo preveč.
