Ministri za kmetijstvo in ribištvo so sredi noči v Luxembourgu dosegli dogovor o svežnju reforme skupne kmetijske politike (SKP) v obdobju 2021-2027. Kot je na tiskovni konferenci dejala nemška kmetijska ministrica
Julia Klöckner, ta vključuje tudi obvezne okoljske sheme in minimalni obseg denarja, ki bo moral biti namenjen zanje. Narava okoljskih shem je bila zadnje odprto vprašanje.
Dveletno učno obdobje za črpanje denarja za okolje
Kmetijska predstavnica nemškega predsedstva svetu EU je na tiskovni konferenci razkrila nekaj podrobnosti končnega dogovora o okoljskih shemah. Okoljske sheme bodo za države članice obvezne, za kmete pa prostovoljne. Ker so države izrazile bojazen, da zaradi premajhnega zanimanja kmetov zanje denar, ki bo na voljo, ne bo porabljen v celoti, so se ministri dogovorili o dveletni »učnem obdobju«, v katerem bodo države poskušale počrpati ves denar, namenjen za prakse, ki prispevajo k varstvu okolja in podnebja, pri čemer bodo omogočeni transferji denarja med različnimi okoljskimi shemami.
Če bodo države dokazale, da vsega denarja ni mogoče počrpati, ga ne bodo izgubile, temveč ga bodo lahko uporabile v prvem stebru za neposredna plačila kmetom.
Ministri so dosegli tudi dogovor o večji prožnosti med dvema stebroma - prvim stebrom (neposredna plačila) in drugim stebrom (razvoj podeželja). Sredstva, namenjena za prakse, ki prispevajo k varstvu okolja v drugem stebru, bodo lahko porabljena v prvem.
Slovenija z izkupičkom zadovoljna
Minister za kmetijstvo
Jože Podgoršek, ki se je udeležil zasedanja sveta EU v Luxembourgu – za nedoločen čas zadnjega ob fizični navzočnosti ministrov – je še pred sprejetjem dogovora v videopogovoru naštel, o katerih zadevah so se ministri že dogovorili in bodo veljale tudi za Slovenijo. Prva je prožnost pri zagotavljanju obsega denarja, predvidenega za okoljsko shemo. Gre za plačilo kmetom za prakse, ki pripomorejo k varstvu okolja in podnebja.
Slovenija po besedah Podgorška »zagovarja veliko prožnost pri zagotavljanju obsega sredstev za okolje iz prvega in drugega stebra. Vsak dodaten evro v drugem stebru bi lahko pomenil morebitni prihranek v prvem stebru [pri neposrednih plačilih], sicer bomo morali tudi v Sloveniji pomemben del neposrednih plačil vezati na okoljske vsebine, ki jih bodo kmetijska gospodarstva izvajala.«
Izjeme za male kmete
Kot pomembno za Slovenijo je Podgoršek ocenil tudi predvideno - in na koncu sprejeto - dodatno prožnost pri porabi denarja za okoljsko shemo v prvih dveh letih novega programskega obdobja. To bo omogočilo, da država ne bo izgubljala sredstev zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v okoljsko shemo. Kot velik napredek za Slovenijo in male kmete pa je označil napredek pri prožnosti glede standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Postavlja se prag petih hektarov, do katerega bi kmetijska gospodarstva lahko bistveno razbremenili kontrol – predvidene so tudi izjeme pri izvajanju zahtev kolobarja, prahe –, kar bi pomenilo debirokratizacijo za male kmete.
Nerešenih pa je ostalo več vprašanj glede okoljske sheme: kakšen bo minimalni obvezni delež investicij za okoljske vsebine iz prvega stebra SKP. Nemško predsedstvo predlaga 20 odstotkov. Drugo vprašanje je, kaj se bo upoštevalo za okoljske vsebine v drugem stebru. Slovenija po besedah Podgorška poleg ekološkega kmetovanja in kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil zagovarja stališče, da naj se upoštevajo vsaj investicije, ki so namenjene okoljskim vsebinam, in plačila za območja Natura 2000.
Okoljske nevladne organizacije in nekateri strokovnjaki so predlog nemškega predsedstva svetu EU o svežnju reforme SKP označile za redčenje zelenih ambicij evropske komisije. »Evropski parlament zahteva veliko ambicioznost držav članic glede okoljskih vsebin v naslednjem programskem obdobju SKP. Mi pa si želimo, da bi bile vsebine uravnotežene. Da bomo znali podkrepiti tako okoljske vsebine kot vsebine znotraj naše kmetijske politike,« je dejal Podgoršek.
Cilji strategije od kmetije do vilic ambiciozni, a dosegljivi
Že v ponedeljek so ministri sprejeli sklepe o strategiji
Od kmetije do vilic za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. V sklepe so zapisali dvojno politično sporočilo: zagotoviti je treba dovolj cenovno dostopne hrane in obenem prispevati k uresničevanju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Pozvali so tudi k nadaljnjemu spodbujanju odgovorne rabe pesticidov, antimikrobikov in gnojil s ciljem vzdržne proizvodnje hrane in obenem zavarovanja okolja ter k enakim konkurenčnim pogojem na agroživilskih trgih in skladnosti s pravili Svetovne trgovinske organizacije.
Predlog strategije vključuje 27 konkretnih ciljev, na primer zmanjšanje uporabe in tveganja pesticidov za 50 odstotkov, zmanjšanje uporabe gnojil za vsaj 20 odstotkov, zmanjšanjem prodaje antimikrobikov za rejo živali in v akvakulturi za 50 odstotkov ter povečanje deleža kmetijskih zemljišč za ekološko kmetovanje na 25 odstotkov.
Preberite še:
Nemško redčenje zelenih ambicij kmetijstva
Kot poroča
STA, Slovenija v razpravi o novi strategiji že od začetka opozarja, da je treba pri ciljih za zmanjšanje uporabe pesticidov, gnojil in antibiotikov upoštevati različne izhodiščne položaje držav. Slovenija se namreč skupaj s skandinavskimi državami uvršča med tiste članice, ki imajo že sedaj najvišje standarde, ko gre za dobrobit živali, in je med državami, ki porabijo najmanj antibiotikov, tudi desetkrat manj kot nekatere druge, zato bo težko razpolovila že sedaj minimalno količino antibiotikov, je junija pojasnil Jože Podgoršek, takrat v vlogi državnega sekretarja.
Podobno velja pri fitofarmacevtskih sredstvih in gnojilih. Slovenija je zaradi majhnosti trga že sedaj ohromljena, v sosednjih državah se teh sredstev uporablja bistveno več kot pri nas. Že 30 let uporablja manj gnojil kot nekatere najbolj razvite evropske kmetijske države, je junija ponazoril Podgoršek.
Vse države, tudi Slovenija, ob tem poudarjajo, da bo za uresničitev teh ciljev potrebnega več denarja.
Preberite še:
EU v boj za bolj trajnostno hrano in proti krizi biodiverzitete
Po sprejetju sklepov kmetijskih ministrov je Podgoršek na virtualni novinarski konferenci ponovil ta stališča, tokrat v vlogi ministra. V sklepih se po njegovih besedah izražajo stališča Slovenije, da je treba upoštevati izhodiščne položaje članic. Cilji strategije so po njegovem »izjemno ambiciozni«, vendar jih Slovenija ob upoštevanju izhodiščnega stanja lahko doseže. Ob tem je znova spomnil, da bo treba ogromno vlagati v raziskave, razvoj in prenos znanja.
Strategija je del evropskega zelenega dogovora, predstavljenega decembra lani, po katerem naj bi Evropa do leta 2050 postala prva nevtralno podnebna celina na svetu.
