Žalostni rekordi Doriana, kakršnih bo v prihodnosti še več
Na Bahamih opustošenje, ki ga bodo odpravljali celo generacijo. Nujno pomoč potrebuje 76.000 ljudi.
Odpri galerijo
Prostovoljci organizacije World Central Kitchen prevažajo hrano do preživelih v mestu Marsh Harbor na otoku Great Abaco. FOTO: AFP
Orkan Dorian, ki je s pete oslabel v orkan prve stopnje, a vetrovi še vedno dosegajo hitrost 150 kilometrov na uro, se pomika proti severu. Poplavil in zatemnil je obalna mesta z več sto tisoč prebivalci v Severni Karolini. Prebivalcem Severne in Južne Karoline prinaša nove nevarne nevihte z obilnimi padavinami in dvometrskimi valovi, za skoraj milijon ljudi je bila odrejena evakuacija. Medtem ko je orkan Floridi večinoma prizanesel – tamkajšnje oblasti sicer poročajo o šestih smrtnih žrtvah –, je na Bahamih povzročil najhujšo naravno katastrofo doslej.
Zahteval je najmanj 30 življenj, vendar bo številka še močno narasla, je napovedal zdravstveni minister otoške državice jugovzhodno od Floride Duane Sands. Pogrešanih je več sto ljudi, brez domov so ostali tisoči. Premier Bahamov Hubert Minnis je dejal, da bo »trajalo generacijo, preden bodo odpravljene posledice tistega, kar se je zgodilo v 72 urah«.
Dorian je največje razdejanje povzročil na otočju Abaco in Grand Bahama na severu Bahamov. Barakarsko naselje na Great Abacu, imenovano Mud (Blato), blizu kraja Marsh Harbour, je spremenil v razcefrane razbitine, pod katerimi so še vedno pokopana trupla, vsaj tako je sklepati po vonju, Reuters navaja besede svojega fotografa. Prebivalci so začeli pleniti tudi trgovine alkoholnimi pijačami in supermarkete, iz katerih odnašajo vse zaloge.
Po ocenah OZN takojšnjo pomoč v hrani, vodi in prenočiščih potrebuje okoli 76.000 prebivalcev otočja Abaco in otoka Grand Bahama. OZN je v okviru Svetovnega programa za hrano nakazala 5,4 milijonov ameriških dolarjev za pomoč 39.000 ljudem v prihodnjih treh mesecih, poleg tega je iz Paname organizirala prevoz opreme za logistični središči, satelitske opreme za reševalce in osem ton pripravljenih obrokov. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) je na otočje poslala nujne potrebščine za dodatnih 31.500 ljudi.
Nevihtni valovi in poplave so uničili letališča in pristanišča na najbolj prizadetih otokih, zato je prejemanje humanitarne pomoči ovirano. Nizozemska je iz St. Maartena poslala ladji z nujnimi dobrinami, Jamajka pa 150 vojakov za vzpostavitev varnosti na Great Abacu in Grand Bahami. Pomoč so obljubili tudi organizatorji turističnih križarjenj, nekaj ladij je že na poti na Bahame. Vendar vodstvo reševalne akcije opozarja, da bolj kot repelente za komarje, otroške plenice in svetilke potrebujejo pomoč v denarju, ki naj se ga nakaže verodostojnim humanitarnim organizacijam, saj pomoč v dobrinah v tako hudih razmerah predstavlja velik logistični zalogaj. Evropska unija je napovedala, da bo Bahamom namenila 500.000 evrov nujne humanitarne pomoči. Mobilizirala je tudi ekipo strokovnjakov, ki bo ocenila potrebe po pomoči, satelitski sistem Copernicus pa že zagotavlja slikanje prizadetih območij.
Dorian je z močnimi padavinami, vetrovi, ki so pihali s hitrostjo skoraj 300 kilometrov na uro, ter prek petmetrskimi valovi po Bahamih počasi – v nekem trenutku se je gibal s hitrostjo počasne hoje starejšega človeka –, a temeljito pustošil skoraj dva dni. Njegovo škodo so v družbi Karen Clark & Company ocenili na sedem milijard dolarjev.
Gre za najmočnejši orkan v zgodovini Bahamov in že peti orkan pete stopnje v severnem Atlantiku v zadnjih štirih orkanskih sezonah. V obdobju 1924-2019 je bilo v severnem Atlantiku le 35 orkanov pete kategorije. Pet tako močnih orkanov v zadnjih štirih sezonah je visoko nad povprečjem, omenja članek na spletni strani Union of Concerned Scientists, ki navaja tudi, da je Dorian izjemen še zaradi drugih lastnosti.
Je najmočnejši orkan v severnem Atlantiku vzhodno od Floride doslej. Ko se orkan pomika proti severu, naleti na hladnejšo temperaturo morske gladine, kar običajno povzroči njegovo oslabitev. Tokrat pa je bila temperatura morja na površju dovolj visoka, da je orkanu dala dodatno energijo in zagon. Kaj je prispevalo k toplejšim temperaturam morske gladine? Segrevanje oceanov, ki je posledica podnebnih sprememb. V zadnjega pol stoletja so oceani vsrkali več kot 90 odstotkov toplote, ki jo proizvajamo s kurjenjem fosilnih goriv in izpusti toplogrednih plinov v ozračje. Julija letos je povprečna globalna temperatura oceanov v zgodovini meritev (od leta 1880) najbolj odstopala od povprečja za temperature oceanov julija, višja je bila za 0,84 stopinje Celzija.
Rekordno močni so bili tudi vetrovi, ki so spremljali orkan. Sunki so dosegali preko 350 kilometrov na uro, kar je najvišja kategorija tornadov. Po močnem deževju na otoku Great Abaco se je Dorian praktično za več kot 24 ur ustavil nad otokom Grand Bahama, s čimer je najverjetneje porušil še rekord najmočnejše in najdlje trajajoče izpostavljenosti kopnega v zgodovini atlantskih orkanov. Primerja se lahko le še z orkanom Mitch, ki je leta 1998 besnel nad Hondurasom.
Kako je Dorian povezan s podnebnimi spremembami? Znanstveniki napovedujejo, da lahko v prihodnosti pričakujemo več podobnih dogodkov, saj toplejši oceani povečujejo intenzivnost tropskih neviht, dvigovanje morske gladine povečuje nevarnost obalnih poplav ob nevihtah, toplejše ozračje pa prinaša več in bolj intenzivne padavine.
Zahteval je najmanj 30 življenj, vendar bo številka še močno narasla, je napovedal zdravstveni minister otoške državice jugovzhodno od Floride Duane Sands. Pogrešanih je več sto ljudi, brez domov so ostali tisoči. Premier Bahamov Hubert Minnis je dejal, da bo »trajalo generacijo, preden bodo odpravljene posledice tistega, kar se je zgodilo v 72 urah«.
Dorian je največje razdejanje povzročil na otočju Abaco in Grand Bahama na severu Bahamov. Barakarsko naselje na Great Abacu, imenovano Mud (Blato), blizu kraja Marsh Harbour, je spremenil v razcefrane razbitine, pod katerimi so še vedno pokopana trupla, vsaj tako je sklepati po vonju, Reuters navaja besede svojega fotografa. Prebivalci so začeli pleniti tudi trgovine alkoholnimi pijačami in supermarkete, iz katerih odnašajo vse zaloge.
Dorian je na Bahamih zahteval najmanj 30 žrtev.
Najbolj je prizadel otočje Abaco in otok Grand Bahama.
Gre že za peti orkan 5. stopnje v severnem Atlantiku v zadnjih štirih orkanskih sezonah.
Zaradi podnebnega segrevanja bodo takšni dogodki vse pogostejši.
Najbolj je prizadel otočje Abaco in otok Grand Bahama.
Gre že za peti orkan 5. stopnje v severnem Atlantiku v zadnjih štirih orkanskih sezonah.
Zaradi podnebnega segrevanja bodo takšni dogodki vse pogostejši.
Na pomoč tudi turistične križarke
Po ocenah OZN takojšnjo pomoč v hrani, vodi in prenočiščih potrebuje okoli 76.000 prebivalcev otočja Abaco in otoka Grand Bahama. OZN je v okviru Svetovnega programa za hrano nakazala 5,4 milijonov ameriških dolarjev za pomoč 39.000 ljudem v prihodnjih treh mesecih, poleg tega je iz Paname organizirala prevoz opreme za logistični središči, satelitske opreme za reševalce in osem ton pripravljenih obrokov. Ameriška agencija za mednarodni razvoj (USAID) je na otočje poslala nujne potrebščine za dodatnih 31.500 ljudi.
...
Nevihtni valovi in poplave so uničili letališča in pristanišča na najbolj prizadetih otokih, zato je prejemanje humanitarne pomoči ovirano. Nizozemska je iz St. Maartena poslala ladji z nujnimi dobrinami, Jamajka pa 150 vojakov za vzpostavitev varnosti na Great Abacu in Grand Bahami. Pomoč so obljubili tudi organizatorji turističnih križarjenj, nekaj ladij je že na poti na Bahame. Vendar vodstvo reševalne akcije opozarja, da bolj kot repelente za komarje, otroške plenice in svetilke potrebujejo pomoč v denarju, ki naj se ga nakaže verodostojnim humanitarnim organizacijam, saj pomoč v dobrinah v tako hudih razmerah predstavlja velik logistični zalogaj. Evropska unija je napovedala, da bo Bahamom namenila 500.000 evrov nujne humanitarne pomoči. Mobilizirala je tudi ekipo strokovnjakov, ki bo ocenila potrebe po pomoči, satelitski sistem Copernicus pa že zagotavlja slikanje prizadetih območij.
Najmočnejši orkan v zgodovini Bahamov
Dorian je z močnimi padavinami, vetrovi, ki so pihali s hitrostjo skoraj 300 kilometrov na uro, ter prek petmetrskimi valovi po Bahamih počasi – v nekem trenutku se je gibal s hitrostjo počasne hoje starejšega človeka –, a temeljito pustošil skoraj dva dni. Njegovo škodo so v družbi Karen Clark & Company ocenili na sedem milijard dolarjev.
Gre za najmočnejši orkan v zgodovini Bahamov in že peti orkan pete stopnje v severnem Atlantiku v zadnjih štirih orkanskih sezonah. V obdobju 1924-2019 je bilo v severnem Atlantiku le 35 orkanov pete kategorije. Pet tako močnih orkanov v zadnjih štirih sezonah je visoko nad povprečjem, omenja članek na spletni strani Union of Concerned Scientists, ki navaja tudi, da je Dorian izjemen še zaradi drugih lastnosti.
Po prvih ocenah škoda znaša sedem milijard ameriških dolarjev. FOTO: AFP
Je najmočnejši orkan v severnem Atlantiku vzhodno od Floride doslej. Ko se orkan pomika proti severu, naleti na hladnejšo temperaturo morske gladine, kar običajno povzroči njegovo oslabitev. Tokrat pa je bila temperatura morja na površju dovolj visoka, da je orkanu dala dodatno energijo in zagon. Kaj je prispevalo k toplejšim temperaturam morske gladine? Segrevanje oceanov, ki je posledica podnebnih sprememb. V zadnjega pol stoletja so oceani vsrkali več kot 90 odstotkov toplote, ki jo proizvajamo s kurjenjem fosilnih goriv in izpusti toplogrednih plinov v ozračje. Julija letos je povprečna globalna temperatura oceanov v zgodovini meritev (od leta 1880) najbolj odstopala od povprečja za temperature oceanov julija, višja je bila za 0,84 stopinje Celzija.
Rekordno močni so bili tudi vetrovi, ki so spremljali orkan. Sunki so dosegali preko 350 kilometrov na uro, kar je najvišja kategorija tornadov. Po močnem deževju na otoku Great Abaco se je Dorian praktično za več kot 24 ur ustavil nad otokom Grand Bahama, s čimer je najverjetneje porušil še rekord najmočnejše in najdlje trajajoče izpostavljenosti kopnega v zgodovini atlantskih orkanov. Primerja se lahko le še z orkanom Mitch, ki je leta 1998 besnel nad Hondurasom.
Kako je Dorian povezan s podnebnimi spremembami? Znanstveniki napovedujejo, da lahko v prihodnosti pričakujemo več podobnih dogodkov, saj toplejši oceani povečujejo intenzivnost tropskih neviht, dvigovanje morske gladine povečuje nevarnost obalnih poplav ob nevihtah, toplejše ozračje pa prinaša več in bolj intenzivne padavine.
