Tiskane izdaje
Ljubljana - Premierka Alenka Bratušek in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta se na današnjem srečanju v Ljubljani strinjala, da je Slovenija v minulem letu storila veliko, še posebej v finančnem sektorju, vendar mora z reformami nadaljevati. Van Rompuy je pri tem izpostavil ukrepe za krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Van Rompuy, ki se mudi na šestem obisku v Sloveniji, odkar je leta 2009 postal prvi stalni predsednik Evropskega sveta, je dejal, »da v Slovenijo ni prišel deliti naukov«.
Njegovo skupno sporočilo vsem današnjim sogovornikom je bilo, da je Slovenija na različnih področjih, še posebej v finančnem sektorju, ki je ključen za obnovitev rasti in zaposlovanja, opravila dobro delo. Dokaz tega je po njegovem padec zahtevane donosnosti na slovenske obveznice.
Ob tem je opozoril, da je treba z reformami nadaljevati, še posebej pa je treba sprejeti ukrepe za krepitev konkurenčnosti - s tem se mora soočiti celotna EU, ne le Slovenija.
Slovenska vlada ve, kaj mora storiti
Slovenska vlada se po besedah Van Rompuya tudi brez njegovih priporočil zaveda, kaj mora storiti, EU pa ji je na tej poti pripravljena pomagati. Kot primer pomoči je navedel evropska sredstva za zaposlovanje mladih, na podlagi katerih je vlada sprejela program jamstva za mlade.
Belgijec je hkrati zatrdil, da so reforme po vsej Evropi neizogiben proces in da voditelji članic za nujne ukrepe ne bi smeli kriviti Bruslja. Tudi če Slovenija ne bi bila članica območja evra, bi morala sprejeti potrebne reforme, npr. pokojninskega sistema, trga dela in bančnega sektorja.
Bratuškova je Van Rompuya seznanila s potekom reform v Sloveniji in pri tem izpostavila zavedanje vseh ključnih akterjev, da je treba delati naprej in da je Slovenija daleč od tega, da je svojo nalogo že opravila. »Seveda smo tudi kot koalicija zavezani, da bomo stvari, ki jih treba narediti, v naslednjih dveh letih peljali naprej,« je povedala.
Slovenija svoje težave uspela rešiti sama
Van Rompuy je spomnil, da so bila ugibanja o potrebi po finančni pomoči za Slovenijo ob srečanju s predsednico slovenske vlade aprila lani v Bruslju zelo glasna, Bratuškova pa je takrat vztrajala, da bo Slovenija svoje težave uspela rešiti sama.
To se je tudi zgodilo, je ugotovil Belgijec in izrazil prepričanje, da se bodo reforme, h katerim se je zavezala Slovenija, obrestovale. Izpostavil je pozitivne primere Irske, Španije in tudi že Portugalske, do spodbudnih premikov pa po njegovih besedah prihaja tudi v Grčiji.
Ravno te spremembe na bolje v ranljivih članicah evrskega območja so po njegovem prepričanju dokaz, da mora celotna Evropa ohraniti reformno smer, in to v trenutku, ko je eksistenčna kriza skupne evropske valute mimo, evro pa spet postaja varen pristan za vlagatelje.
Rompuy: Varčevalni ukrepi delujejo
Predsednik Evropskega sveta se zato ne strinja z očitki, da varčevalne politike po stari celini ne delujejo.
Pod vprašaj je postavil že samo poimenovanje varčevalne politike. Gre za to, da morajo države hišo spraviti v red in uravnotežiti javne finance, je pojasnil.
»To lahko imenujemo varčevanje ali zdrave javnofinančne politike,« je dejal in dodal, da je uravnoteženje javnih financ neizogiben proces. Proti problemu zadolženosti se ni moč boriti z ustvarjanjem novega dolga, je opozoril in omenil hitro rast slovenskega javnega dolga v kriznih letih.
Ekonomske politike na ravni EU po besedah Van Rompuya dajejo rezultate, saj se po vsej uniji vrača gospodarska rast, tudi v Sloveniji pa se bo ta po napovedih obnovila leta 2015. Priznal je, da kriza traja dlje od pričakovanj, a si to razlaga z dejstvom, da je bila kriza hujša, kot se je sprva zdelo.
Krepitev evroskeptičnih in nacionalističnih strank
Van Rompuy se zaveda, da kriza in posledice protikriznih ukrepov krepijo vlogo evroskeptičnih in nacionalističnih strank po EU, a dodaja, da te stranke niso nov fenomen, da pa kriza krepi njihovo podporo.
Predsednik Evropskega sveta ocenjuje, da bodo te stranke sicer res močna manjšina v novem sklicu Evropskega parlamenta, a bo istočasno prevladujoča večina še vedno zagovarjala skupni evropskih projekt. Ta večina bo lahko še močnejša, če bodo voditelji držav doma branili skupni evropski projekt, je pristavil.
Priseljenci in Ukrajina
Van Rompuy in Bratuškova sta danes spregovorila tudi o nadaljnji širitvi EU, Ukrajini in problematiki nezakonitega priseljevanja.
Belgijec je Slovenijo pohvalil za njen prispevek v okviru Procesa Brdo in v italijanski humanitarni operaciji Mare Nostrum, glede Ukrajine pa sta obsodila nasilje in kršitve človekovih pravic. Van Rompuy je povedal, da je ponudba pridružitvenega sporazuma z EU še vedno na mizi.
Van Rompuy je doslej Slovenijo obiskal petkrat. Prvič takoj po izvolitvi za prvega stalnega predsednika unije, 1. decembra 2009, nato dvakrat leta 2010, julija pred začetkom prve turneje po Zahodnem Balkanu in oktobra po koncu druge balkanske turneje, junija 2011 tik pred referendumom o pokojninski reformi in maja 2012.
