Za volitve bo odločilna bitka za mandatarja

Ljubljana – Politične stranke bodo na letošnjih parlamentarnih volitvah stavile na svoje kandidate za mandatarja. Po vzoru nedavnih evropskih volitev poskušajo tako personalizirati politiko in doseči širšo populacijo zadnja leta vse bolj apatičnega volilnega telesa.

Doslej so stranke praviloma tekmovale s primerjavo svojih programov. Ker so poskušali nagovoriti kar najširši krog volivcev, so si bili zato pogosto tudi zelo podobni. Močno so se razlikovali le programi ideološko povsem nasprotnih strank. Volivci so se težko vsebinsko odločali za posamezno stranko iz določenega političnega bloka, ki je združeval več »sestrskih« političnih opcij s skoraj identičnimi programi. Stranke in njihovi strategi so zato stopili korak bliže ljudem in v prvi plan postavili kandidate za vodenje vlade. Svoje pa so pri manjku vsebine dodali tudi relativno kratki roki za pripravo na volitve.

Favorit Cerar in enigma SDS

Nabor kandidatov za mandatarja je pet tednov pred volitvami že bolj ali manj določen. Stranke, ki računajo, da bi na junijskih volitvah lahko zmagale in dobile mandat za sestavo vlade, v ospredje pričakovano postavljajo svoje predsednike. Je pa pri posameznih političnih opcijah še nekaj dilem.

Nedavna Delova javnomnenjska anketa je pokazala, da ima v tem trenutku največ možnosti za mandatarsko nominacijo politični novinec Miro Cerar. Njegova SMC na volitve odhaja s samostojno listo, kar bodo dokončno potrdili predvidoma na današnjem vrhu stranke. Cerarjevo zavračanje delitve na levi in desni politični pol kaže, da se profesor na ljubljanski pravni fakulteti ogreva za širšo »neblokovsko« povolilno koalicijo. Zadržek ima, kot je povedal v pogovoru za Mladino, le do zavezništev s strankami, ki imajo v svojih vrstah »pravnomočno obsojene ali kako drugače zanesljivo prepoznane posameznike, odgovorne za korupcijo«.

Druga stranka, ki ji ankete napovedujejo dober rezultat in možnost predlaganja mandatarja, je SDS. Toda največja parlamentarna stranka zaradi pravnomočne obsodbe njihovega predsednika Janeza Janše predstavlja veliko uganko. Prvak SDS kljub začetku prestajanja kazni lahko kandidira za poslanca, medtem ko možnosti, da bi postal predsednik vlade, praktično ni. Seveda pa lahko današnja odločitev ustavnih sodnikov glede tega močno premeša karte. Če bi Janša 20. junija vendarle moral začeti prestajati kazen na Dobu, SDS najverjetneje ne bi predlagala nobenega drugega kandidata za mandatarja in bi mandat preživeli v opoziciji, je slišati iz stranke.

Vabilo SD vsem, razen Jankoviću in Janši

Svojo mandatarsko računico imata tudi stranki SD in Desus. Kot je znano, sta sklenili predvolilno koalicijo in bosta po volitvah predlagali skupnega kandidata za vodenje vlade. Ali bo to Dejan Židan ali Karl Erjavec, bo odvisno od tega, katera od njunih strank bo dobila boljši volilni rezultat. Zaveznici sta že sporočili, da predstavljata alternativo politiki Janševe SDS, prvak SD Židan pa je s sicer bolj kot ne vljudnostnim pismom voditeljem novih strank SMC, Zaab, Pirati – in celo predsednikoma SLS ter NSi z nasprotnega političnega pola – nakazal, kakšne povolilne kombinacije ga zanimajo. Njegovega pisma nista dobili le Janševa SDS in PS Zorana Jankovića.

Ostale stranke za zdaj beležijo premalo podpore, da bi lahko resneje računale na imenovanje mandatarja. A tudi njihovi predstavniki poudarjajo, da imajo svoje kandidate za najvišjo politično funkcijo v državi. Zavezništvo Alenke Bratušek stavi na dosedanjo predsednico vlade. SLS – na njihovi kandidatni listi sicer ne bo strankinega prvaka Franca Bogoviča, ki je bil izvoljen v evropski parlament – in NSi pa bi lahko v duhu sodelovanja na evropskih volitvah podobno kot SD in Desus podprli skupnega kandidata. V DL predlagajo nekdanjega kriznega menedžerja Bojana Starmana, katerega prva »krizna misija« bo bržkone stranko sploh pripeljati čez štiriodstotni parlamentarni prag.

Na poletnih volitvah v državni zbor pa, kot kaže, ne bo kandidiral predsednik PS Zoran Janković. To pa še ne pomeni, da se v njegovi stranki odpovedujejo predlogu za mandatarja. Ljubljanski župan je po kratki poslanski izkušnji, ko mu leta 2012 ni uspelo sestaviti vlade, namreč večkrat javno povedal, se vidi le še na izvršnih funkcijah. Ali bo favorit PS prav Janković, nam v njegovem štabu včeraj niso ne potrdili ne zanikali. Ni pa izključeno, da bi ob pričakovani povezavi s stranko koprskega župana Borisa Popoviča za mandatarja izpostavili koga tretjega. »O vsem bo javnost obveščena pravočasno,« so ostali skrivnostni v Jankovićevi ekipi za odnose z javnostmi.