Kako legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja
Odbor DZ za zdravstvo bo obravnaval koalicijski predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Koalicija želi volivce vprašati, ali so za sprejetje zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ vprašanje ni jasno.
Koalicija je marca v DZ vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Zapisali so, da gre za »širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje«.
Navedli so, da obstoječa pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, vendar njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskega zakonika. Menijo, da ustava s pravico do zdravstvenega varstva ter varstvom pravice zasebnosti in osebnostnih pravic tvori podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Zakonodajno-pravna služba DZ je v mnenju izpostavila, da je referendumsko vprašanje nejasno. Menijo, da iz njega ne izhaja, katere oblike pomoči pri končanju življenja naj bi uredil zakon, na katerega se nanaša posvetovalni referendum, oziroma je zavajajoče, če poleg pomoči pri končanju življenja vključuje tudi evtanazijo.
Koalicija je predlog vložila po tem, ko so poslanci opravili prvo obravnavo predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v DZ vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev. Predlog zakona je končal zakonodajno pot, saj so poslanci po splošni razpravi z večino glasov odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga štirje poslanci SD in pet iz Levice, v Svobodi pa predloga niso podprli, ker so o tem vprašanju vložili pobudo.
