Koaliciji pomaga vsa opozicija
Parlameter, spletno orodje za spremljanje dela državnega zbora, bo po večmesečnem mrku zaživelo z novo funkcijo.
Odpri galerijo
Z novo funkcijo Parlametra bodo poskušali meriti tudi javno mnenje glede zakonskih predlogov. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Po nekajmesečnem mrku bo znova zaživel Parlameter, spletno orodje, ki skrbi za digitalno življenje podatkov o delovanju državnega zbora. Platforma se v osmem sklicu parlamenta vrača z novo funkcijo, ki bo omogočala, da ne bodo zbirali le dela izvoljenih predstavnikov, temveč tudi stališča ljudstva do njega.
Parlameter nam med drugim pove, kakšen je povprečni poslanec osmega sklica državnega zbora. Po besedah Maje Cimerman in Žige Vrtačiča iz zavoda Danes je nov dan obstaja večja verjetnost, da bo moški, saj je v tem mandatu le 26 poslank (v prejšnjem 34), povprečna starost je 48,7 leta (v prejšnjem 53). V povprečju so nižje izobraženi, kot so bili v letih 2014–2018, štirje se ponašajo z doktorati (prej 12), trije so končali poklicno šolo (prej 1).
Najnižjo prisotnost na glasovanjih beleži SNS (73 odstotkov), NSi (75 odstotkov) in SDS (80 odstotkov). Najbolj pridno pa na sejah sedijo poslanci LMŠ (98 odstotkov), tudi sicer so predstavniki koalicije v povprečju na 93,4 odstotkih vseh glasovanj, opozicije pa na 79,5 odstotkih. »To razumemo kot logični oportunizem: koalicijskim poslancem je pomembneje, da se udeležijo glasovanja, ker so del zmagovalnega glasovalnega strojčka,« meni Maja Cimerman.
Pri delovanju glede na spol se po mnenju snovalcev Parlametra zrcali slika iz širše družbe: ženske postavljajo manj vprašanj, si manjkrat vzamejo besedo in tudi imajo, ko pridejo do nje, krajši govor.
Opozicija postavlja veliko več vprašanj kot koalicija. Tako kot v prejšnjem mandatu jih je doslej največ postavila SDS, skupaj 373, kar pa je pol manj kot v istem času prejšnjega sklica. Zunajkoalicijska partnerica vlade Levica pa jih je postavila še enkrat več kot v istem obdobju prejšnjega mandata.
Največ vprašanj je na izvršno vejo oblasti naslovil Franc Trček, kljub temu da je najmanj prisoten poslanec v tem obdobju.
Glede na to, kako enotno poslanci nastopajo na glasovanjih, gre za izjemno čvrst sklic, sta komentirala Maja Cimerman in Žiga Vrtačič. Analiza je pokazala, da so poslanci le redko pritisnili na drug gumb, kot se je pričakovalo. Kar 66 od 90 članov zbora niti na enem glasovanju ni glasovalo drugače od kolegov. Še največ »uporništva« so zaznali v SD. Matjaž Nemec je dvajsetkrat glasoval v nasprotju s poslansko skupino, nekajkrat sta tudi Predrag Baković in Jani Prednik. V enakem obdobju prejšnjega sklica je bilo precej več nesoglasij znotraj strank kako glasovati.
»Kljub pomislekom o manjšinski vladi se koalicija kaže kot močna in disciplinirana. Stoodstotno enotna ni bila le pri 42 glasovanjih, s tem da je bila največja stopnja neenotnosti sedemodstotna, kar pomeni, da trije poslanci niso glasovali kot preostali,« je poudarila Maja Cimerman.
Koalicija sprejema zakone s pomočjo opozicije, največkrat z Levico (v 52 odstotkih), 32 odstotkov zakonov je podprla SNS, 30 odstotkov NSi, 24 odstotkov SDS.
Pokazalo se je, da NSi glasuje za, ko Levica glasuje proti in podpira zakone, ki zadevajo deregulacijo in širitev prostega trga. SNS sodeluje pri varnostnih vprašanjih. SDS je tudi podprl nekaj zakonov, a njihovi glasovi v teh primerih niso bili odločilni.
Parlameter se predstavlja z novo funkcijo, ki so jo poimenovali Commentality.
»Poskusili smo ustvariti spletni prostor, kjer se osredotočamo na argumente, ne na čustva ali posameznika. Osnovna uporabniška akcija ne bo komentar, ampak odziv, podobno kot pri facebooku ali instagaramu, kjer se všečka. Ko bo uporabnik prebral članek ali drugo vsebino, se bo opredelil do petih ali šestih trditev. Šele po tem bo dobil pravico, da bo lahko dodal svojo trditev,« je opisal Vrtačič. Tako bodo dobili strukturiran rezultat in s številkami podkrepljeno popularnost določenih predlogov.
Kaže se dobra priložnost integracije, saj v Sloveniji ni merjenja javnega mnenja glede predlogov zakonov.
V izogib raznim trolom bodo uporabniki lahko sodelovali le s SMS-geslom, ki bo veljaven samo enkrat. Pri tem se telefonske številke ne bodo shranjevale, tako da ne bo sporno z vidika zasebnosti. Plačani igralci bi torej morali nastopati z več telefoni, kar je sicer mogoče, a precej težje, poudarjajo pri Parlametru, kjer želijo, da se državljani čim bolj seznanijo z zakonodajo in upajo na čim več interakcije.
Parlameter nam med drugim pove, kakšen je povprečni poslanec osmega sklica državnega zbora. Po besedah Maje Cimerman in Žige Vrtačiča iz zavoda Danes je nov dan obstaja večja verjetnost, da bo moški, saj je v tem mandatu le 26 poslank (v prejšnjem 34), povprečna starost je 48,7 leta (v prejšnjem 53). V povprečju so nižje izobraženi, kot so bili v letih 2014–2018, štirje se ponašajo z doktorati (prej 12), trije so končali poklicno šolo (prej 1).
Najnižjo prisotnost na glasovanjih beleži SNS (73 odstotkov), NSi (75 odstotkov) in SDS (80 odstotkov). Najbolj pridno pa na sejah sedijo poslanci LMŠ (98 odstotkov), tudi sicer so predstavniki koalicije v povprečju na 93,4 odstotkih vseh glasovanj, opozicije pa na 79,5 odstotkih. »To razumemo kot logični oportunizem: koalicijskim poslancem je pomembneje, da se udeležijo glasovanja, ker so del zmagovalnega glasovalnega strojčka,« meni Maja Cimerman.
Pri delovanju glede na spol se po mnenju snovalcev Parlametra zrcali slika iz širše družbe: ženske postavljajo manj vprašanj, si manjkrat vzamejo besedo in tudi imajo, ko pridejo do nje, krajši govor.
Opozicija postavlja veliko več vprašanj kot koalicija. Tako kot v prejšnjem mandatu jih je doslej največ postavila SDS, skupaj 373, kar pa je pol manj kot v istem času prejšnjega sklica. Zunajkoalicijska partnerica vlade Levica pa jih je postavila še enkrat več kot v istem obdobju prejšnjega mandata.
Največ vprašanj je na izvršno vejo oblasti naslovil Franc Trček, kljub temu da je najmanj prisoten poslanec v tem obdobju.
Glede na to, kako enotno poslanci nastopajo na glasovanjih, gre za izjemno čvrst sklic, sta komentirala Maja Cimerman in Žiga Vrtačič. Analiza je pokazala, da so poslanci le redko pritisnili na drug gumb, kot se je pričakovalo. Kar 66 od 90 članov zbora niti na enem glasovanju ni glasovalo drugače od kolegov. Še največ »uporništva« so zaznali v SD. Matjaž Nemec je dvajsetkrat glasoval v nasprotju s poslansko skupino, nekajkrat sta tudi Predrag Baković in Jani Prednik. V enakem obdobju prejšnjega sklica je bilo precej več nesoglasij znotraj strank kako glasovati.
»Kljub pomislekom o manjšinski vladi se koalicija kaže kot močna in disciplinirana. Stoodstotno enotna ni bila le pri 42 glasovanjih, s tem da je bila največja stopnja neenotnosti sedemodstotna, kar pomeni, da trije poslanci niso glasovali kot preostali,« je poudarila Maja Cimerman.
Koalicija sprejema zakone s pomočjo opozicije, največkrat z Levico (v 52 odstotkih), 32 odstotkov zakonov je podprla SNS, 30 odstotkov NSi, 24 odstotkov SDS.
Pokazalo se je, da NSi glasuje za, ko Levica glasuje proti in podpira zakone, ki zadevajo deregulacijo in širitev prostega trga. SNS sodeluje pri varnostnih vprašanjih. SDS je tudi podprl nekaj zakonov, a njihovi glasovi v teh primerih niso bili odločilni.
Komentatorstvo brez komentarjev
Parlameter se predstavlja z novo funkcijo, ki so jo poimenovali Commentality.
»Poskusili smo ustvariti spletni prostor, kjer se osredotočamo na argumente, ne na čustva ali posameznika. Osnovna uporabniška akcija ne bo komentar, ampak odziv, podobno kot pri facebooku ali instagaramu, kjer se všečka. Ko bo uporabnik prebral članek ali drugo vsebino, se bo opredelil do petih ali šestih trditev. Šele po tem bo dobil pravico, da bo lahko dodal svojo trditev,« je opisal Vrtačič. Tako bodo dobili strukturiran rezultat in s številkami podkrepljeno popularnost določenih predlogov.
Kaže se dobra priložnost integracije, saj v Sloveniji ni merjenja javnega mnenja glede predlogov zakonov.
V izogib raznim trolom bodo uporabniki lahko sodelovali le s SMS-geslom, ki bo veljaven samo enkrat. Pri tem se telefonske številke ne bodo shranjevale, tako da ne bo sporno z vidika zasebnosti. Plačani igralci bi torej morali nastopati z več telefoni, kar je sicer mogoče, a precej težje, poudarjajo pri Parlametru, kjer želijo, da se državljani čim bolj seznanijo z zakonodajo in upajo na čim več interakcije.
