Nadzorniki javnih financ raztrgali davčno reformo
Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ je danes ostro nasprotovala predlogu sprememb štirih davčnih zakonov.
Odpri galerijo
Davčna reforma, ki jo predlagata vlada in finančni minister Andrej Šircelj, je finančna katastrofa, ocenjuje Alenka Bratušek (SAB). Poslanci koalicije na seji komisije za nadzor javnih financ danes niso mogli dohajati plazu kritik na predloge svoje vlade. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Komisija za nadzor javnih financ, v njej ima sicer opozicija večino, je danes ugotovila, da predstavljajo predlogi sprememb štirih davčnih zakonov, ki bi v javnih financah povzročili izpad milijarde evrov prihodkov na leto, čezmerno tveganje za javnofinančno vzdržnost.
Komisija ocenjuje, da bo vladni sveženj davčnih zakonov, če bo dejansko sprejet, v največji meri povečal dohodke najbolj bogatih, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem pripomogel k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v slovenski družbi.
Komisija tudi ocenjuje, da je vladni sveženj davčnih zakonov neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo, in predlaga fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja predlaganih zakonskih sprememb.
Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, se strinja, da je pred odločanjem in morebitnim sprejetjem davčne reforme nujno odgovoriti na več vprašanj, tudi z ustreznimi izračuni, ali in kako je mogoče izpad davčnih prihodkov, ki bi jih povzročile spremembe štirih davčnih zakonov, nadomestiti. Ker jih ni vlada, bo ustrezne izračune v kratkem pripravil fiskalni svet.
Vlada naj, je še predlagala komisija za nadzor javnih financ, vse predloge davčnih sprememb usklajuje v socialnem dialogu.
Sklic izredne seje komisije je sicer zahtevala Levica in opozorila na izračune, ki kažejo, da bi od predlaganih davčnih sprememb imeli koristi predvsem bogati. »Vlada davčno reformo predstavlja kot veliko razbremenitev dela, a ta reforma ne bo pomagala tistim z minimalno ali povprečno plačo. Reforma bi izključno koristila le odstotku privilegiranih najbogatejših v državi, saj bo delavcu prinesla le borih 13 evrov na mesec, direktor z deset tisoč evri plače pa bo na boljšem za 600 evrov na mesec. Prinesla bo milijardo luknje v zdravstvu, šolstvu, sociali in razvoju,« so prepričani.
Glede na to, da ima koalicija formalno 38 poslancev, bo od njenih tihih podpornikov odvisno, ali bodo predlogi uspešno prešli parlamentarni postopek. Da gre pri reformi le za tankočutno skrb za najbogatejše, ocenjuje sicer tudi Robert Polnar iz poslanske skupine stranke Desus.
Komisija ocenjuje, da bo vladni sveženj davčnih zakonov, če bo dejansko sprejet, v največji meri povečal dohodke najbolj bogatih, v najmanjši meri pa najrevnejših davčnih zavezancev in s tem pripomogel k povečanju dohodkovne in premoženjske neenakosti v slovenski družbi.
Komisija tudi ocenjuje, da je vladni sveženj davčnih zakonov neprimeren fiskalni odziv na aktualno gospodarsko krizo, in predlaga fiskalnemu svetu, da v roku 30 dni pripravi celovito analizo javnofinančnih učinkov vladnega svežnja predlaganih zakonskih sprememb.
Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, se strinja, da je pred odločanjem in morebitnim sprejetjem davčne reforme nujno odgovoriti na več vprašanj, tudi z ustreznimi izračuni, ali in kako je mogoče izpad davčnih prihodkov, ki bi jih povzročile spremembe štirih davčnih zakonov, nadomestiti. Ker jih ni vlada, bo ustrezne izračune v kratkem pripravil fiskalni svet.
Vlada naj, je še predlagala komisija za nadzor javnih financ, vse predloge davčnih sprememb usklajuje v socialnem dialogu.
Sklic izredne seje komisije je sicer zahtevala Levica in opozorila na izračune, ki kažejo, da bi od predlaganih davčnih sprememb imeli koristi predvsem bogati. »Vlada davčno reformo predstavlja kot veliko razbremenitev dela, a ta reforma ne bo pomagala tistim z minimalno ali povprečno plačo. Reforma bi izključno koristila le odstotku privilegiranih najbogatejših v državi, saj bo delavcu prinesla le borih 13 evrov na mesec, direktor z deset tisoč evri plače pa bo na boljšem za 600 evrov na mesec. Prinesla bo milijardo luknje v zdravstvu, šolstvu, sociali in razvoju,« so prepričani.
Glede na to, da ima koalicija formalno 38 poslancev, bo od njenih tihih podpornikov odvisno, ali bodo predlogi uspešno prešli parlamentarni postopek. Da gre pri reformi le za tankočutno skrb za najbogatejše, ocenjuje sicer tudi Robert Polnar iz poslanske skupine stranke Desus.
