Naj bo pedagog z znanjem prava (ali obratno)

Zaradi številnih izrednih nadzorov šolske inšpekcije ni bilo narejenih dovolj rednih. Potrebne bodo sistemske spremembe.
Fotografija: Jernej Pikalo prihaja na sejo vlade v Ljubljani 19.junija 2014.
Odpri galerijo
Jernej Pikalo prihaja na sejo vlade v Ljubljani 19.junija 2014.

Ljubljana – »To je samo delna rešitev, da bi se duhovi pomirili,« je upokojeni ravnatelj Osnovne šole Prule Dušan Merc komentiral predlog ministra za izobraževanje Jerneja Pikala za razrešitev glavnega šolskega inšpektorja Tomaža Rozmana. Predolgi postopki, premalo pedagoških izkušenj, premalo pravne podkovanosti, nepoenoteno ravnanje v podobnih primerih in prezaposlenost z anonimnimi prijavami je le nekaj očitkov, ki jih je slišati na račun šolske inšpekcije in tudi prvega med njimi.



Čeprav je Pikalo zagotovil, da se za potezo ni odločil zaradi posamičnega primera, »ampak je to zadeva, ki je tlela že dlje časa«, ter da je »vsakomur, ki spremlja to področje, jasno, da šolska inšpekcija ne deluje optimalno«, se je težko znebiti občutka, da je bil prav primer Merc – ko se je nekdanji ravnatelj na pobudo šolskega inšpektorja znašel na sodišču, ker je žrtvi spolne zlorabe zaščitil s tem, da je storilcema prepovedal vstop v šolo, tožilstvo pa je v petek umaknilo obtožni predlog – povod za to, da se minister Rozmanu zahvali za sodelovanje. 

Na inšpekcijo so kritike letele tudi v primeru zavoda Kengurujčki in še kar nekaj zgodbah, ki so bile odmevne v medijih. »Včasih gre za nerazumno dolge postopke, ki so lahko sistemske ali personalne narave. Problem je bilo neodzivanje ali počasno odzivanje v določenih stvareh ter zatekanje v pravne formalizme,« je utemeljil Pikalo. Pristojna vladna komisija se je včeraj že strinjala z odločitvijo, končno besedo pa bo imela vlada na četrtkovi seji.

Tomaž Rozman, ki včeraj za komentar ni bil dosegljiv, je že skoraj 15 let v vrhu ministrstva za šolstvo, kot generalni sekretar ali glavni inšpektor oziroma njun vršilec dolžnosti, v določenih obdobjih pa je opravljal tudi obe funkciji hkrati.

»Marsikdo mi bo očital, da sem v času prvega mandata Rozmana postavil na čelo inšpektorata. To se je tedaj zdela dobra odločitev, a danes se zdi, da ni bila,« je dejal minister minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ob predlogu za razrešitev Tomaža Rozmana. Položaj bo začasno prevzel nekdo z ministrstva, nato pa si na čelu inšpekcije želijo človeka, ki bi poskrbel tudi za strukturne spremembe. Ugotavljajo, da so postopki predolgi in prezapleteni. Pikalo, ki trdi, da odločitev ni povezana z enimi primerom, temveč je tlela dlje časa, napoveduje racionaliziranje predpisov in decentralizacijo postopkov.

Jernej Pikalo minister za šolstvo (SD 4.9.2018 Ljubljana Slovenija

[Jernej Pikalo,ministri,šolstvo,Ljubljana,Slovenija]
Jernej Pikalo minister za šolstvo (SD 4.9.2018 Ljubljana Slovenija [Jernej Pikalo,ministri,šolstvo,Ljubljana,Slovenija]


Do dela inšpekcije je kritičen tudi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan: »Inšpektorat je postal inštitucija, ki je vršil preiskave, skoraj policijsko zasliševal, iskal različne dokumente.« Kot glavno težavo ne le Pečan, ampak tudi pravna strokovnjakinja Nina Ana Jäger opisuje preštevilne anonimne prijave, na katere se inšpektorat odziva brez kakršnegakoli sita. Trend naraščanja prijav, ne nujno anonimnih, narašča že od leta 2004. Samo letos so izvedli 763 izrednih nadzorov. »Ob tem, da ves čas tarnajo, da so podhranjeni in ne morejo delovati, se odzovejo na vsako še tako za lase privlečeno anonimno prijavo,« pravi Pečan. Zaradi njih pa ne opravljajo rednih nadzorov. »Zavodov, ki zadnjih pet let niso imeli rednega nadzora, je v Sloveniji krepko čez 90 odstotkov,« pove. Ti pregledi pa so ključni za preprečevanje anomalij, kakršna je bila primer Kengurujček. Tudi Nina Ana Jäger vidi poplavo anonimnih prijav – pri mnogih je že iz vsebine razvidno, da gre le za poskus diskreditacije učitelja – kot največjo težavo. Po njenem mnenju gre za kršitev človekovih pravic, saj so v teh primerih postopki najpogosteje ustavljeni, učitelj pa nikoli ne dobi povračila za poseg v dostojanstvo.

Opozarja še na pomanjkljivo pravno znanje inšpektorjev in primere, ko inšpekcija opravi nadzor, a nikoli zadeve uradno ne zaključi.
 
Delo inšpektorata v letu 2017
Delo inšpektorata v letu 2017


Anonimna pisma pa ne krožijo le o učiteljih in ravnateljih, temveč tudi o inšpektoratu. V preteklosti so v njih tudi Rozmanu očitali sporno ravnanje, preiskovali so ga zaradi anonimne prijave o zlorabi položaja, pod drobnogled ga je vzel tudi KPK, nekateri so pred leti problematizitali, da je za honorar predaval po šolah, ko je že bil inšpektor.
 

Vodja narekuje politiko


Gregor Pečan je prepričan, da je za pomanjkljivosti odgovoren prav glavni inšpektor. »Vsak vodja katerekoli skupine, podjetja, ustanove usmerja delovanje in s tem določa smernice politike, ki jim bo takšna ustanova sledila.« Na čelu šolskega inšpektorata si želi človeka, ki bo poznal delovanje šole in šolstva od znotraj. Želi si človeka, ki bo imenovan po strokovnih načelih, in ne političnih. »Političnega delovanja je bilo doslej na ministrstvu več kot preveč in posledice čutimo zdaj.«

Upokojeni ravnatelj Dušan Merc pa upa, da se bo inšpektorat vrnil pod okrilje zavoda za šolstvo in da »dobi kompetentne ljudi, ki bodo delo opravljali, kakor je treba«.

Merc, ki je bil v intervjuju za Delo v soboto kritičen do šolskega ministra Jerneja Pikala, meni, da je »rezanje glavnega uradnika« le en del. »Potrebna je vizija, kaj boš naredil pozneje. Pričakujem, da bo minister, ki mora biti gonilna sila sistema, izrabil možnost za globlje spremembe. Treba je zamenjati strukturo oblasti v šolstvu. Upam, da to razume,« razmišlja Merc.

Komentarji: