Po dosedanji zakonodaji Jek 2 v najboljšem primeru šele leta 2049
Delo je danes začela delovna skupina za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti za projekt nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2). Njen cilj je priprava podlag, tudi s posebno zakonodajo, za končno investicijsko odločitev o novi nuklearki v 2027 ali 2028, je povedal državni sekretar za koordinacijo projekta Jek 2 Danijel Levičar.
Levičar, ki ga je vlada julija imenovala kot posebnega državnega sekretarja v premierovem kabinetu za koordinacijo največjega načrtovanega investicijskega projekta v državi, je v izjavi za medije po ustanovni seji delovne skupine ocenil, da leto 2027 oziroma 2028 ne predstavlja prepoznega datuma in da se bo Sloveniji kljub trenutnim znakom renesanse uporabe jedrske energije po svetu uspelo kot eni od prvih držav postaviti v čakalno vrsto za velike sistemske komponente za elektrarno.
Predvidena odločitev na referendumu
Levičar se zaveda, da bi bilo glede na pričakovan razvoj dogodkov na področju proizvodnje in porabe električne energije zelo verjetno bolje, da bi imela Slovenija Jek 2 že danes, a obenem ne pozna primera, ko bi se takšne odločitve lahko zelo hitro sprejemale. »Projekt potrebuje svoj čas,« je povedal.
Premier Robert Golob je novinarjem medtem povedal, da je ustanovni sestanek skupine prvi konkreten korak v procesu pripravljalnih aktivnosti za Jek 2, ki bi pomenil nadaljevanje uporabe jedrske energije v Sloveniji tudi po koncu obratovanja Nuklearne elektrarne Krško.
Namen delovne skupine je po Golobovih besedah zelo preprost, to je pripraviti vse podlage, tudi zakonske, da se bodo lahko volivci na referendumu odločili o tem, ali Slovenija gre v gradnjo nove jedrske enote.
Prezgodaj za izbiro soinvestitorjev
Že danes je namreč po premierovem mnenju jasno, da bo referendum potreben, vlada pa želi, da so volivci pri tem zelo dobro informirani. V končni investicijski odločitvi bi bile poleg vseh podlag glede umestitve v prostor, izbrane tehnologije in moči reaktorja vsebovane tudi informacije glede vrednosti projekta, njegovega financiranja in morebitnega soinvestitorstva iz Slovenije in tujine.
Interes za sodelovanje pri projektu iz sosednjih držav po Levičarjevih besedah obstaja, je povedal Levičar, a trenutno po njegovih besedah še nismo v fazi, da bi izbirali soinvestitorje, tako da je trenutno to še vedno slovenski projekt. Šele ob koncu odločanja o investiciji bo znano, kolikšna bo njena vrednost in kdo bo pri njej sodeloval, je navedel.
Po obstoječi zakonodaji bi bil po prvih projekcijah družbe Gen energija kot investitorja v Jek 2 objekt v najboljšem primeru zgrajen in v obratovanju leta 2049, je ponovil Golob. Na tak način po njegovem prepričanju nima smisla iti v projekt, zato je naloga skupine, kako tudi na podlagi posebne zakonodaje, ki bo prilagojena za tako veliko investicijo, pospešiti gradnjo, da bo ne le hitrejša, ampak tudi bolj stroškovno učinkovita.
»Naloga ni enostavna,« se zaveda premier. Delovna skupina bo morala po njegovi oceni velik del tega mandata trdo delati, da bo država do teh rešitev prišla. Ker pa jo po premierovih besedah sestavljajo najboljši strokovnjaki z jedrskega področja in področja umeščanja v prostor, je optimističen.
V primeru pospešitve administrativnih postopkov priključitev leta 2038
Po Levičarjevih besedah je naloga skupine tako predvideti vzporedno vodenje postopkov za projekt in pripravo unikatnih rešitev zanj, zato da bi bil lahko v primeru končne investicijske odločitve v letih 2027 ali 2028 objekt v omrežje priključen leta 2038. Takšne so namreč najbolj optimistične ocene Gena energije v primeru pospešitve administrativnih postopkov.
Ena od ovir, ki jih bo treba preskočiti na poti k izvedbi projekta, bi lahko bilo nasprotovanje Avstrije. To se je znova pokazalo konec tega tedna. Levičar je danes poudaril, da je z evropsko zakonodajo določeno, da vsaka članica EU suvereno odloča o svoji energetski mešanici. Sloveniji, ki ima 40 let pozitivnih izkušenj pri rabi jedrske energije in veliko znanja na tem področju, nihče ne more preprečiti nadaljevanja jedrske zgodbe, je bil jasen.
Sosednje države bodo pozvane k sodelovanju pri postopkih umeščanja v prostor in presoji čezmejnih vplivov na okolje. Z Avstrijo ima Slovenija, ko gre za vprašanja jedrske energije, že izkušnje, a običajno se na strokovni ravni potem te zadeve po Levičarjevih besedah pozitivno razrešijo.
Vlada je sicer delovno skupino za Jek 2 imenovala v začetku septembra. Poleg sedmih ministrstev in uprave za jedrsko varnost v njej sodelujejo še Gen energija, Nuklearna elektrarna Krško ter Eles.
