Protest pred odločanjem o financiranju zasebnih šol
Pred državnim zborom so starši izrazili nasprotovanje predlogu ministra za izobraževanje po nižanju sredstev za zasebne osnovne šole.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljubljana – Poslanci bodo jutri odločali o tem, koliko naj bi država iz javnih sredstev prispevala za financiranje zasebnih osnovnih šol. Pred razpravo so se danes pred parlamentom zbrali predstavniki civilne iniciative Združeni starši, da bi izrazili nasprotovanje predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje.
Po odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2014 so določila zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), po katerih država zasebnim osnovnim šolam prispeva 85 odstotkov vrednosti obveznega osnovnošolskega programa in 85 odstotkov razširjenega, neskladna z ustavo.
Z večletno zamudo zdaj ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala predlaga, da bi se po novem obvezni program plačeval v celoti, za razširjenega (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, učna pomoč, program šole v naravi) pa ne bi dali nič več.
Pikalo je prepričan, da na ta način sledijo odločbi ustavnega sodišča, ravnateljem vseh šestih zasebnih osnovnih šol in staršem otrok, ki jih obiskujejo, pa se zdi takšna rešitev nesprejemljiva, saj jih postavlja v slabši položaj, kot so bili doslej. Po izračunih ravnateljev bi uveljavitev te novele ZOFVI pomenila, da bodo prejemali le še 65 odstotkov sredstev, zaradi česar bodo položnice za starše višje in zasebne šole ne bodo dostopne vsem.
Po odločitvi ustavnega sodišča iz leta 2014 so določila zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), po katerih država zasebnim osnovnim šolam prispeva 85 odstotkov vrednosti obveznega osnovnošolskega programa in 85 odstotkov razširjenega, neskladna z ustavo.
Rešitev, da za razširjeni program ne bo več javnega denarja, je razdelila tudi koalicijo. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Z večletno zamudo zdaj ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala predlaga, da bi se po novem obvezni program plačeval v celoti, za razširjenega (jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, učna pomoč, program šole v naravi) pa ne bi dali nič več.
Pikalo je prepričan, da na ta način sledijo odločbi ustavnega sodišča, ravnateljem vseh šestih zasebnih osnovnih šol in staršem otrok, ki jih obiskujejo, pa se zdi takšna rešitev nesprejemljiva, saj jih postavlja v slabši položaj, kot so bili doslej. Po izračunih ravnateljev bi uveljavitev te novele ZOFVI pomenila, da bodo prejemali le še 65 odstotkov sredstev, zaradi česar bodo položnice za starše višje in zasebne šole ne bodo dostopne vsem.
