Težave te vlade niso strici iz ozadja
Ta teden se je v politiki spet veliko dogajalo, NSi je imela kongres, v parlamentu je bila na zahtevo koalicije izredna seja o korupciji, veliko pa je bilo tudi odmevov na našo anketo, po kateri bi, če bi rezultate preslikali v poslanske sedeže, koalicija teh imela le še 38. Vzrok je padec Gibanja Svoboda in njenega predsednika Roberta Goloba.
V podkast Moč politike smo povabili Janeza Žaklja, predsednika parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ter Jerneja Vrtovca, predsednika parlamentarne komisije za nadzor javnih financ (KNJF) in predsednika sveta stranke.
Je bila zadnja javnomnenjska anketa, po kateri se je podpora stranki NSi znižala, hladen tuš tudi za krščanske demokrate? Sogovornika sta to zanikala. En nihaj navzdol še ni razlog za paniko, sta ocenila.
Ta teden je neparlamentarna stranka SLS s predstavitvijo nosilca svoje liste za evropske volitve razkrila, da na desni dogovor o skupnem nastopu na volitvah v evropski parlament ni mogoč. Ne bo skupne liste, ki jo je predlagal prvak NSi Matej Tonin. Anže Logar je idejo zavrnil že na začetku, krščanskim demokratom pa se ni uspelo dogovoriti niti s SLS, kar gosta v studiu vidita kot zamujeno priložnost.
Janez Žakelj je v podkastu priznal težave z izvajanjem nenapovedanih parlamentarnih nadzorov v Sovi, ki se dogajajo zaradi »manjše kooperativnosti koalicijskih poslancev«. Povedal pa je tudi, da je zaradi poslanca Gibanja Svoboda Teodorja Uraniča, ki si je po zadnji seji Knovsa na Žakljevi tiskovni konferenci nenapovedano vzel besedo, čeprav za to ni pooblaščen, in izrekel obtožbe, da Žakelj halucinira ali pa ima fatamorgano – s tem je kršil 14. člen poslovnika, ki jasno pravi, da lahko daje izjave samo predsednik Knovsa – pisal predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič.
V podkastu sta gosta tudi povedala, ali navedbe, da je Klakočar Zupančičevo Gibanje Svoboda hotelo razrešiti s pomočjo opozicijskih glasov, držijo.
Žakelj je med drugim dejal še, da ne pričakuje, da bo Robert Golob, ki ga bodo povabili na sejo Knovsa zaradi trditev Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava, priznal očitane pritiske in vpletanje politike v policijo.
V podkastu smo iskali tudi strice iz ozadja, ki naj bi se zdaj lotili Roberta Goloba in njegove vlade. »Vse od vlade Boruta Pahorja so strici iz ozadja predvsem odraz šibkosti vladajoče koalicije. Tako takrat Pahorjeve, ko se je skliceval nanje, kot nadaljnjih levih koalicij. Gre za izgovore, ki jih iščejo v nekih temačnih silah, ki vplivajo na to, da oni niso uspešni. Seveda v slovenski družbi obstajajo določeni vplivni posamezniki, a dejstvo je, da tisti, ki ima v rokah vlado, ima v rokah škarje in platno. Je torej dovolj močan, da lahko realizira to, kar je obljubil. Trenutno imamo dejansko težavo, in to je, da nekdo v sredo nekaj obljubi, v četrtek pa reče, da tega sploh ni obljubil. To je naša težava in ne s strici iz ozadja,« je komentiral Jernej Vrtovec.
NSi se po njegovih besedah ne ukvarja ne s strici iz ozadja in tudi ne z Janezom Janšo in SDS, češ naj počnejo svoje stvari, saj tako ali tako presežkov, glede na izkušnje iz preteklosti, ne bo. Desna sredina bo po njegovem lahko znova vladala in zmagala na volitvah samo, če bo posegla prek sredine, če bo pritegnila v politiko mlade, nove ljudi, uspešne posameznike, ki si želijo biti aktivni v politiki. Zadnja vlada Janeza Janše, je še spomnil, je nastala po tem, ko je Marjan Šarec vrgel puško v koruzo, zaradi političnega oportunizma, ker ni bilo želje iti na volitve.
V videu si med drugim lahko ogledate tudi, kako Vrtovec odgovarja na vprašanje, ali so seje komisije za nadzor javnih financ, ki jo vodi, predvsem predstava za javnost, saj so medijsko dobro pokrite, dejansko pa se po njih ne zgodi nič, za očitane nepravilnosti nihče ne odgovarja. Torej, psi lajajo, karavana gre dalje.
