Petina gospodinjstev komaj shaja s svojimi dohodki
Četrtina slovenskih gospodinjstev ocenjuje, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih zvišal, po drugi strani pa je desetina poročala o znižanju dohodka. V primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem, ko so na Statističnem uradu začeli spremljati ta podatek, se je delež prve skupine povečal za osem odstotnih točk, delež druge pa zmanjšal za tri odstotne točke. Najpomembnejša razloga za zvišanje dohodka sta bila višja plača, ki jo je navedla več kot četrtina sodelujočih, in usklajevanje plač na podlagi zakona (24 odstotkov), za znižanje dohodka pa zmanjšanje plače (21 Odstotkov) in izguba dela (17 odstotkov).
Upad dohodka je bil najpogostejši v gospodinjstvih, v katerih poleg staršev in otrok živijo še drugi člani – dohodek je upadel skoraj petini. Sledila so gospodinjstva staršev samohranilcev z 18-odstotnim deležem, je navedel Surs.
V približno tretjini gospodinjstev, v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard, preostala pa so se najpogosteje prilagodila tako, da so zmanjšala izdatke, uporabila prihranke ali si izposodila denar.
Težje shajala gospodinjstva na vzhodu države
V tretjem četrtletju letošnjega leta je težko oziroma zelo težko s svojimi dohodki shajala petina gospodinjstev. V večjem deležu so se s težavami srečevala tista v vzhodni Sloveniji, kjer je bilo takih 23 odstotkov; v zahodni Sloveniji jih je bilo 17 odstotkov.
Na ravni Slovenije bi si nepričakovane izdatke v znesku 700 evrov lahko privoščila dobra polovica gospodinjstev. Stanovanjske stroške, kredit, hipoteko ali najemnino za stanovanje je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav z zamudo plačalo 13 odstotkov gospodinjstev; delež je bil največji pri gospodinjstvih enega starša z otroki (več kot četrtina teh).
Najtežje so se skozi mesec prebijala gospodinjstva, ki so živela v najemniških stanovanjih, saj si nepričakovanih izdatkov v omenjenem znesku ne bi moglo privoščiti dobrih 70 odstotkov gospodinjstev. Stroške jih je v četrtletju pred anketiranjem zaradi finančnih težav poravnalo z zamudo 30 odstotkov, težave z odplačilom najemnine jih je imela slaba četrtina.
Najbolj srečni so bili mladi
Prebivalci so bili po anketi Sursa sodeč najbolj zadovoljni z medosebnimi odnosi (64 odstotkov), najmanj pa s finančnim stanjem gospodinjstva (28 odstotkov). Manj kot polovica je izrazila visoko stopnjo zadovoljstva z življenjem na splošno. Delež teh prebivalcev je bil najmanjši med tistimi z dokončano največ osnovno šolo, največji pa med prebivalci z dokončano več kot srednjo šolo.
Osamljenosti v obdobju pred anketiranjem ni nikoli čutilo 46 odstotkov prebivalcev, četrtina je bila osamljena redkokdaj, šest odstotkov pa ves čas ali večino časa. Nekoliko redkeje so bili osamljeni moški – polovica jih je ocenila, da se niso v obdobju pred anketiranjem nikoli počutili osamljene, medtem ko je bilo pri ženskah takih 43 odstotkov, kažejo Sursovi podatki.
Srečo je v obdobju pred anketiranjem čutilo približno 60 odstotkov prebivalcev, največkrat mladi med 16 in 34 let. Kar 70 odstotkov jih je ocenilo, da so bili srečni ves čas oziroma večino časa, medtem ko je bil ta delež najmanjši, in sicer polovičen, pri prebivalcih, starih 55 let ali več.
