Tudi sodišče potrdilo kršitev integritete nekdanje županje Trbovelj
Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da je upravno sodišče potrdilo ugotovitve KPK v zvezi z ravnanjem nekdanje županje Občine Trbovlje Jasne Gabrič. KPK je namreč ugotovila, da je tedanja županja Občine Trbovlje za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo. Proti ugotovitvi je Jasna Gabrič sprožila upravni spor, a je upravno sodišče januarja letos tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve KPK.
KPK je ugotovila, da je Občina Trbovlje za pravno svetovanje v zadevi odpoklica članov nadzornega sveta Javnega podjetja Komunala Trbovlje najela odvetniško družbo. Hkrati je isto odvetniško družbo za zasebno zastopanje v postopku pred Komisijo, ki se je nanašal na isto zadevo, pooblastila tedanja županja Občine Trbovlje. To pomeni, da je ista odvetniška družba na eni strani zastopala interese subjekta javnega sektorja (Občine Trbovlje), na drugi strani pa je zastopala interese odgovorne osebe istega subjekta (tedanje županje Jasne Gabrič), ki se je v postopku pred KPK znašla zaradi svojih službenih ravnanj.
Da so interesi subjekta javnega sektorja in interesi njegovega predstojnika v posameznem postopku lahko različni, je KPK opozorila že večkrat. »Zato takšno ravnanje Jasne Gabrič predstavlja realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov, s tem pa ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, kar predstavlja kršitev integritete,« so zapisali.
Proti ugotovitvam je Jasna Gabrič sprožila upravni spor, a je Upravno sodišče januarja 2024 tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve, kar kaže na pomen vzpostavljanja standardov integritetnih ravnanj v družbi, so zapisali v KPK. Med drugim se je sodišče opredelilo, da za kršitev integritete zadošča že možnost obstoja razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja ter da »že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
KPK je sicer trboveljski županji Jasni Gabrič očitala več kršitev etike in integritete javnega sektorja pri izbiri direktorja Komunale Trbovlje leta 2017. Med drugim tudi to, da je Gabričeva leta 2017 takratnega predsednika nadzornega sveta trboveljske komunale v sporočilih SMS spraševala, za katerega kandidata za direktorja komunale bo glasoval. Hkrati mu je tudi sporočila, da gre podpora trboveljske občine določenemu kandidatu, so sporočili iz KPK.
Z navedenimi ravnanji je po oceni KPK Gabričeva vršila politični pritisk na predsednika nadzornega sveta, člana njene svetniške skupine Lista za naše Trbovlje, da naj na glasovanju o kandidatih za direktorja javnega podjetja glasuje za določenega kandidata, s čimer je presegla svoje pristojnosti, ki jih opredeljujeta statut Občine Trbovlje in odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Trbovlje.
Gabričeva zadeve pelje na vrhovno sodišče
(Njen komentar objavljamo v celoti)
Upravno sodišče je odločilo, da v definiranje pojma integritete in odločitve glede tega s strani KPK-ja ne bo posegalo. Poudarjam, da tudi sodišče ob presoji zadeve ni ugotovilo, da bi bili moji interesi v očitani zadevi drugačni od interesov občine, kar jasno izkazuje, da kršenja integritete dejansko ni bilo, temveč je odločitev temeljila le na teoretični možnosti obstoja nasprotja interesov.
KPK mi je očital kršenje integritete v dveh primerih in sicer:
- ko sem bila vabljena na zaslišanje kot županja pred KPK in me je na zaslišanju spremljala odvetnica občine (naj poudarim, da na zaslišanje KPK-ja ne bi mogla biti vabljena, če ne bi bila funkcionar, torej županja, saj fizični osebi ne moreš očitati kršenja integritete),
- ter v primeru, kjer so v enem od časopisov občini ter županji (torej meni) očitali visoke položnice za ogrevanje. Demanti na takšen članek je napisala odvetnica občine, kar je za KPK sporno in predstavlja po njihovem mnenju kršenje integritete.
Tudi dvojno pooblastilo, ki ga je zahtevala odvetniška družba, je bilo podpisano za zastopanje občine in mene kot županje ter vedno komunicirano s strani uslužbencev občine ter občinskih uradnih komunikacijskih kanalov, torej ni šlo za zasebno pooblastilo, ker žig občine ne igra nobene vloge, kot je temu pritrdilo tudi sodišče v 17. točki sodbe. Prav tako na morebitno spornost zadeve ni opozorila niti takratna direktorica občinske uprave pravnica po izobrazbi, ki je podpisovala notranje listine kot tudi ne Odvetniška družba Pirc Musar, ki je izvajala storitve.
Sama še vedno trdim, da sem v obeh primerih opravljala funkcijo županje, v obeh primerih so se zadeve nanašale na očitke vezane na službo oz. opravljanje funkcije županje, zato trdim, da so bile transparentne in narejene v dobri veri.
Prav tako ne držijo navedbe sodišča, da KPK objavi svoje ugotovitve šele po odločitvi v upravnem sporu. Kajti KPK je meni očitano kršenje integritete objavila 9. 11. 2023, sodišče pa je o zadevi odločilo 22. 1. 2024.
Zadeva še ni končana, saj bomo zahtevali presojo ustreznosti odločitve sodišča tudi v postopku pred vrhovnim sodiščem.
