Po tem, ko je odjeknila vest, da je nevrokirurg Roman Bošnjak v sklopu samoplačniških storitev operiral tujo državljanko, ki je morala poleg plačila operacije ljubljanskemu UKC Bošnjaku nakazati še dodatnih 6000 evrov na račun agencije v Hongkongu, je ta odstopil s predstojniškega mesta KO za nevrokirurgijo, spisali pa so mu tudi opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. V oddaji Tarča so kasneje razkrili še tesno povezavo družine omenjenega kirurga s podjetjem, ki je skoraj ves svoj prihodek ustvarilo prav v poslu z oddelkom za nevrokirurgijo ljubljanskega kliničnega centra.

Marko Jug, direktor UKC Ljubljana je v omenjeni oddaji dejal, da so na podlagi podatkov, ki so jih imeli v četrtek, 16. marca, zjutraj, Bošnjaku dali opomin pred odpovedjo. Dodal je, da so informacije, ki so jih razkrili v oddaji, bolj obremenjujoče. Če se ti podatki izkažejo za verodostojne, naj bi po Jugovih besedah zahtevali odpoved. Kako je zdaj s tem?

Iz ljubljanskega kliničnega centra so sporočili, da bo v kratkem nadzor zaključila Služba za korporativno varnost, prihodnji teden pa bo zasedala tudi Komisija UKCL za strokovno-etična vprašanja. Ko bo kaj več znanega, bodo medije in javnost tudi obvestili.

Vir prestregel sporočilo

Spomnimo. Afero je 8. marca razkril POP TV na podlagi anonimnega vira, ki je poročal, da je prestregel sporočilo – predračun, ki ga je z zasebnega elektronskega naslova družini iz Severne Makedonije poslal Bošnjak. Kako ga je prestregel, ni znano, iz novice pa se lahko razbere tudi, da so zdravniku vdrli v elektronsko pošto.

V Uradu informacijske pooblaščenke menijo, da ta primer kaže na morebiten poseg v zasebnost komunikacij oz. s 37. členom Ustave varovano tajnost pisem in drugih občil, ki sodi v pristojnost sodišč, saj je sama vsebina elektronske pošte varovana z instituti civilnega (kršitev osebnostnih pravic iz 134. člena obligacijskega zakonika) in kazenskopravnega varstva (kršitev tajnosti občil iz 139. člena ali nedovoljena objava zasebnih pisanj iz 140. člena kazenskega zakonika), za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Pri tem so pojasnili, da Informacijski pooblaščenec za ukrepanje v takih primerih ni pristojen, ampak lahko posameznik bodisi poda kazensko ovadbo na policijo oziroma državno tožilstvo ali v primeru nedovoljene objave zasebnih pisanj vloži zasebno tožbo bodisi v skladu s 134. členom obligacijskega zakonika od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost katere od osebnostnih pravic, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice.

Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino, so še zapisali v Uradu informacijske pooblaščenke.

Odgovor, ali je v zvezi s tem Bošnjak sprožil kakšne postopke, še čakamo. 15. marca pa nam je zaupal, da je bila »kar prevelika količina podatkov mobilizirana za tako kratek čas ... dolgo prej pripravljena zadeva«. Podrobnosti ni izdal.

Na vprašanje, ali v UKC Ljubljana zdaj nadaljuje z operacijami, je zapisal: Kako bi lahko po vsem tem normalno opravljal svoje delo ... nisem iz kamna.

Koliko posameznikov čaka na poseg prav pri njem, ni znano. Znano ni niti, koliko operacij je bilo zaradi njegove odsotnosti po aferi preloženih. Iz ljubljanskega kliničnega centra so sporočili zgolj, da na nevrokirurgiji operacije potekajo v skladu z načrtovanim programom.