V novogoriškem Hitu mahajo s stavkovnimi zahtevami

»O stavkovnih zahtevah smo se sindikalni predstavniki že uskladili, zdaj je treba počakati še na potrditev v vseh treh reprezentativnih sindikatih,« je napete razmere v največji slovenski igralniški družbi povzel sindikalist Erik Krašna. Predsednik Hitove uprave Tomaž Repinc vzroka za zaostrovanje odnosov ne vidi, saj se sklicuje na spoštovanje vsega dogovorjenega. Za letos – v nasprotju z lanskim letom – napoveduje dobiček.
 

Hitovi sindikati zagovarjajo stavko, saj želijo poskrbeti za boljše pogoje zaposlenih ob morebitnem prihodnjem umiku države iz večinskega lastništva igralniških družb. Slednje napovedujejo predlagane spremembe igralniške zakonodaje, o katerih bodo v državnem zboru odločali prihodnji mesec, na zadnji seji v tem mandatu. Tudi če bi koalicija dobila dovolj glasov, lahko zakonodajne spremembe ustavi državni svet z vetom. Po pričakovanjih je zato manj verjetno, da bi zakonodajni predlog potrdili, a skrb med zaposlenimi v Hitu ostaja.
 

Očitek, da socialnega dialoga ni
 

»Med vzroki za stavko je veliko kršitev v odnosu do zaposlenih, socialni dialog je na ničelni točki,« poudarja Erik Krašna, predsednik Sindikata igralniških delavcev v Hitu. Po njegovih besedah plačni sistem diskriminira posamezne skupine zaposlenih, uprava pa ostaja gluha za sindikalne predloge in izkorišča obdobje pandemije, da bi delavce še privila.

V predlaganem programu presežnih delavcev, ki ga je uprava pripravila lani jeseni, je bilo predvidenih 250 novih pogodb o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom in urnikom večinoma ob koncih tedna. Tik pred koncem leta je nove pogodbe podpisalo okoli 150 zaposlenih. Krašna je omenil, da so si v pogajanjih z dodatki zagotovili enako plačilo kljub krajšemu urniku. Ne glede na to, pa v praksi nastajajo težave, saj zaposleni z novimi pogodbami še vedno delajo tudi med tednom, ko ti dodatki niso predvideni, ter zato prejmejo nižjo plačo kot prej. Sogovornik poudarja, da zelo nasprotujejo tudi predlaganim spremembam igralniške zakonodaje glede ukinitve licenc v igralništvu – kar uprava podpira –, saj to vodi v še večje razvrednotenje igralniškega poklica in iskanje cenejših tujih delavcev.
 

Nihče ne bi smel biti na slabšem
 

»Napoved stavke potrjujemo vsi trije sindikati. Najbolj nas skrbi, kaj bi se s Hitom zgodilo po nadaljnji privatizaciji. To bi pomenilo poslabšanje razmer za zaposlene, zato si zdaj želimo zagotoviti nekatere pravice. Zahtevamo nov plačni sistem, ki bi bolje uredil plačna razmerja, pri čemer nihče ne bi smel biti na slabšem kot do zdaj. Zvišati bi bilo treba tudi osnovno plačo, ki je za nekatere skupine pod ravnijo minimalne plačo. Na to pa se obračunavajo tudi vsi dodatki, ki so temu primerno nižji,« pojasni Tomaž Vidrih, predsednik Hitovega sindikata Vrba.

V novogoriškem Hitu letos napovedujejo dobiček. Foto Močnik Blaž

»Stavkovnim zahtevam se pridružujemo, saj želimo opozoriti na prenizke plače v gostinstvu. Prav tako nas skrbi prihodnost Hita,« pravi Erika Birsa, predsednica Hitovega sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu.
 

Hitovo vodstvo optimistično
 

»V zadnjih treh letih smo zmanjšali število zaposlenih za 200 na sedanjih 1574, prilagajamo se novim razmeram na trgu z reorganizacijo dela, ki se večinoma dogaja ob koncu tedna. O vsem smo dosegli dogovor s svetom delavcev in sindikati,« pravi predsednik Hitove uprave Tomaž Repinc. Stavkovnih zahtev, kot nadaljuje, še ni prejel, zato jih ne more komentirati.

»Ko smo po dolgotrajnem zaprtju zaradi pandemije lani poleti spet začeli delati, je kazalo dobro. Težave zaradi ukrepov proti širjenju okužb pa so se po nekaj mesecih spet začele z zaprtjem v Avstriji in omejitvami v Italiji. Čas, ko smo bili zaprti, smo izkoristili, da smo uvedli avtomatizacijo sistemov in digitalizacijo poslovanja. V to bomo v dveh letih vložili okoli pet milijonov evrov,« navede. Lansko leto so končali z izgubo, a za letos Repinc pričakuje, da bodo poslovali z dobičkom. Predsednik Hitovega nadzornega sveta Vasja Medvešček je pri tem zagotovil, da ima uprava vso njihovo podporo.