Virus učenja, ki se širi med mladimi in starimi
Organizatorji in sodelujoči na Tednih vseživljenjskega učenja so odločeni širiti kulturo učenja za vse življenje, čeprav letos v okrnjeni obliki.
Odpri galerijo
Vseživljenjskega učenja ne smemo zamenjevati z izobraževanjem odraslih, saj se prvo začne v vrtcu, nadaljuje vse življenje in konča ob koncu življenja, pravi dr. Zoran Jelenc. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Covid-19 je ob letošnji 25. obletnici zaznamoval tudi Tedne vseživljenjskega učenja (TVU), ki so se iz pomladnih mesecev preselili v jesenske. Kar 3500 dogodkov, ki jih organizira 900 prirediteljev, poteka po Sloveniji od 4. septembra do 9. oktobra. Njihovo poslanstvo je ozaveščanje o vlogi, ki jo ima učenje v vseh življenjskih obdobjih in na vseh področjih našega življenja – v času formalnega izobraževanja in nato pri delu, v osebnostni rasti ter sobivanju v različnih skupnostih.
Od danes do petka bodo v 17 svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih (ISIO) po Sloveniji potekali letošnji dnevi svetovalnih središč. Njihov namen je odraslim ponuditi informacije in svetovanje o možnostih izobraževanja in učenja. S partnerskimi organizacijami bodo izpeljali različne brezplačne dogodke na različnih javnih mestih, kjer so informacije dostopne čim več odraslim, na primer na stojnicah znanja v nakupovalnih centrih, na dnevi odprtih vrat, delavnicah in predavanjih.
Zaradi razsajanja covida-19 je tokratna večtedenska prireditev, ki jo kot nacionalni koordinator organizira Andragoški center Slovenije (ACS) skupaj s še drugimi organizacijami in društvi, pod sloganom Slovenija, učeča se dežela, nekoliko okrnjena. »Dogodkov je manj kot leta poprej, lani jih je bilo 7500, nekateri potekajo tudi prek spleta, a naša odločenost, da opozarjamo na kulturo vseživljenjskosti učenja, ni nič manjša. Nasprotno!« pravi vodja TVU Zvonka Pangerc Pahernik.
Letošnja novost je tudi sprememba imena te tradicionalne prireditve, saj so besedo teden spremenili v tedne. V okviru TVU, ki je član mednarodnega gibanja festivalov učenja, vsako leto podelijo nagrade ACS petim dobitnikom, ki ponujajo najbolj navdihujoče primere vseživljenjskega učenja, do zdaj so podelili že 223 priznanj, in organizirajo andragoški kolokvij.
Tudi slavnostno odprtje 4. septembra je potekalo prek spletne strani. Delno v živo in delno v virtualnem okolju so 9. septembra v 14 slovenskih krajih izpeljali Parado učenja – Dan učečih se skupnosti, ki omogoča srečevanje ponudnikov znanja in spretnosti ter povpraševalcev po obojem, srečujejo pa se pripadniki vseh generacij. Prireditelji iz izobraževalnih in drugih ustanov, nevladnih organizacij, društev ter mnogi drugi širijo virus učenja med mladimi in odraslimi, že vključenimi in tistimi, ki še omahujejo ter zato potrebujejo zgled in spodbudo, pravi Zvonka Pangerc Pahernik.
Poleg Parade učenja je letošnjih deset skupnih tem in akcij osredotočenih še na digitalno preobrazbo družbe, starajočo se družbo in medgeneracijsko povezovanje, migracije in izzive večkulturnosti, lokalni in globalni trajnostni razvoj, učim se, torej sem, dan za kakovost, beremo skupaj – za znanje in zabavo, na spoznavanje, varovanje in ohranjanje kulturne dediščine ter na dneve svetovalnih središč, ki se začenjajo danes in bodo trajali do petka.
Med drugim s skupno akcijo Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje nadgrajujejo večletno pobudo Zdus »Dan starejših – Čili, zdravi, informirani in dejavni« ter lansko pobudo Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje »Ta veseli dan učenja«. Tako želijo neprestano ozaveščati vse generacije o pomembnosti vseživljenjskega učenja. Večgeneracijsko učenje in vzpostavljanje učečih se skupnosti sta namreč odlična načina za soočanje z demografskimi izzivi, ki prihajajo. Pomembno pa je tudi, da gre za radostno učenje brez zunanje prisile.
Prireditve, delavnice, razstave, predavanja na to temo so povezane s treniranjem in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti, preseganjem socialno-ekonomske izključenosti, ohranjanjem stikov z vrstniki in širšim okoljem. Pomembne teme so tudi ohranjanje dolgotrajne samostojnosti in mobilnosti, ozaveščanje o zdravem načinu življenja, obvladovanje lastnih zdravstvenih težav in preprečevanje starostnih bolezni ter pomembnost medgeneracijskega sodelovanja, izmenjave znanja in izkušenj. Seznam vsega dogajanja je na spletni strani https://tvu25.acs.si/akcije2020/starajoca-druzba-medgeneracijsko-povezovanje/.
»Vseživljenjsko učenje je danes pogoj za preživetje. Da se lahko človek vse življenje razvija, je privilegij današnjega časa in okolja, ki nam daje nove odgovornosti in naloge,« poudarja zaslužna profesorica dr. Ana Krajnc. Kakor pravi, se mora človek sam odločiti, kako in kje se bo zdravil, kje bo živel, v kakšnem ekološkem okolju, kako in kaj bo delal: »Orientacijo za življenje dobiš v svojih sposobnostih, ali so dovolj razvite, ali imaš dovolj znanja ali ne. Šola te danes zaradi prehitrega tempa ne more pripraviti za vse življenje. Pripravi pa te lahko na vseživljenjsko izkušnjo. To je izkušnja vseh ljudi za vse svoje socialne vloge v družini, med prijatelji, v rekreaciji in poslu. Kompetence lahko hitro izgubiš, če se boš naprej učil, jih boš vzdrževal.«
»Strategija vseživljenjskosti učenja, ki jo je leta 2007 sprejelo tedanje ministrstvo za šolstvo in šport, poudarja, da naj bi bila vseživljenjskost učenja vodilno načelo vsega izobraževanja in temeljna družbena razvojna strategija,« pravi dr. Zoran Jelenc, idejni oče TVU. Opozarja, da vseživljenjskega učenja ne smemo zamenjevati z izobraževanjem odraslih, saj se prvo začne v vrtcu, nadaljuje vse življenje in konča ob koncu življenja: »V šoli bi morali pridobiti znanje za vse učenje, ki sledi potem. Ena od pomanjkljivosti šolskega sistema je, da ne namenja dovolj pozornosti razvijanju veselja do učenja. Druga pa je, da šolska izobraževalna politika zapostavlja sistemsko urejanje izobraževanja odraslih,« je kritičen dr. Jelenc.
Od danes do petka bodo v 17 svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih (ISIO) po Sloveniji potekali letošnji dnevi svetovalnih središč. Njihov namen je odraslim ponuditi informacije in svetovanje o možnostih izobraževanja in učenja. S partnerskimi organizacijami bodo izpeljali različne brezplačne dogodke na različnih javnih mestih, kjer so informacije dostopne čim več odraslim, na primer na stojnicah znanja v nakupovalnih centrih, na dnevi odprtih vrat, delavnicah in predavanjih.
- Na letošnjih Tednih vseživljenjskega učenja 3500 dogodkov organizira 900 prirediteljev.
- Večgeneracijsko učenje in vzpostavljanje učečih se skupnosti sta odlična načina za spopadanje z demografskimi izzivi.
- Da se lahko človek vse življenje razvija, je privilegij današnjega časa in okolja, pravi dr. Ana Krajnc.
Zaradi razsajanja covida-19 je tokratna večtedenska prireditev, ki jo kot nacionalni koordinator organizira Andragoški center Slovenije (ACS) skupaj s še drugimi organizacijami in društvi, pod sloganom Slovenija, učeča se dežela, nekoliko okrnjena. »Dogodkov je manj kot leta poprej, lani jih je bilo 7500, nekateri potekajo tudi prek spleta, a naša odločenost, da opozarjamo na kulturo vseživljenjskosti učenja, ni nič manjša. Nasprotno!« pravi vodja TVU Zvonka Pangerc Pahernik.
Delno v živo, delno virtualno
Letošnja novost je tudi sprememba imena te tradicionalne prireditve, saj so besedo teden spremenili v tedne. V okviru TVU, ki je član mednarodnega gibanja festivalov učenja, vsako leto podelijo nagrade ACS petim dobitnikom, ki ponujajo najbolj navdihujoče primere vseživljenjskega učenja, do zdaj so podelili že 223 priznanj, in organizirajo andragoški kolokvij.
Tudi slavnostno odprtje 4. septembra je potekalo prek spletne strani. Delno v živo in delno v virtualnem okolju so 9. septembra v 14 slovenskih krajih izpeljali Parado učenja – Dan učečih se skupnosti, ki omogoča srečevanje ponudnikov znanja in spretnosti ter povpraševalcev po obojem, srečujejo pa se pripadniki vseh generacij. Prireditelji iz izobraževalnih in drugih ustanov, nevladnih organizacij, društev ter mnogi drugi širijo virus učenja med mladimi in odraslimi, že vključenimi in tistimi, ki še omahujejo ter zato potrebujejo zgled in spodbudo, pravi Zvonka Pangerc Pahernik.
Poleg Parade učenja je letošnjih deset skupnih tem in akcij osredotočenih še na digitalno preobrazbo družbe, starajočo se družbo in medgeneracijsko povezovanje, migracije in izzive večkulturnosti, lokalni in globalni trajnostni razvoj, učim se, torej sem, dan za kakovost, beremo skupaj – za znanje in zabavo, na spoznavanje, varovanje in ohranjanje kulturne dediščine ter na dneve svetovalnih središč, ki se začenjajo danes in bodo trajali do petka.
Ozaveščanje vseh generacij o pomenu učenja
Med drugim s skupno akcijo Starajoča se družba in medgeneracijsko povezovanje nadgrajujejo večletno pobudo Zdus »Dan starejših – Čili, zdravi, informirani in dejavni« ter lansko pobudo Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje »Ta veseli dan učenja«. Tako želijo neprestano ozaveščati vse generacije o pomembnosti vseživljenjskega učenja. Večgeneracijsko učenje in vzpostavljanje učečih se skupnosti sta namreč odlična načina za soočanje z demografskimi izzivi, ki prihajajo. Pomembno pa je tudi, da gre za radostno učenje brez zunanje prisile.
Prireditve, delavnice, razstave, predavanja na to temo so povezane s treniranjem in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti, preseganjem socialno-ekonomske izključenosti, ohranjanjem stikov z vrstniki in širšim okoljem. Pomembne teme so tudi ohranjanje dolgotrajne samostojnosti in mobilnosti, ozaveščanje o zdravem načinu življenja, obvladovanje lastnih zdravstvenih težav in preprečevanje starostnih bolezni ter pomembnost medgeneracijskega sodelovanja, izmenjave znanja in izkušenj. Seznam vsega dogajanja je na spletni strani https://tvu25.acs.si/akcije2020/starajoca-druzba-medgeneracijsko-povezovanje/.
Pogoj za preživetje
»Vseživljenjsko učenje je danes pogoj za preživetje. Da se lahko človek vse življenje razvija, je privilegij današnjega časa in okolja, ki nam daje nove odgovornosti in naloge,« poudarja zaslužna profesorica dr. Ana Krajnc. Kakor pravi, se mora človek sam odločiti, kako in kje se bo zdravil, kje bo živel, v kakšnem ekološkem okolju, kako in kaj bo delal: »Orientacijo za življenje dobiš v svojih sposobnostih, ali so dovolj razvite, ali imaš dovolj znanja ali ne. Šola te danes zaradi prehitrega tempa ne more pripraviti za vse življenje. Pripravi pa te lahko na vseživljenjsko izkušnjo. To je izkušnja vseh ljudi za vse svoje socialne vloge v družini, med prijatelji, v rekreaciji in poslu. Kompetence lahko hitro izgubiš, če se boš naprej učil, jih boš vzdrževal.«
»Strategija vseživljenjskosti učenja, ki jo je leta 2007 sprejelo tedanje ministrstvo za šolstvo in šport, poudarja, da naj bi bila vseživljenjskost učenja vodilno načelo vsega izobraževanja in temeljna družbena razvojna strategija,« pravi dr. Zoran Jelenc, idejni oče TVU. Opozarja, da vseživljenjskega učenja ne smemo zamenjevati z izobraževanjem odraslih, saj se prvo začne v vrtcu, nadaljuje vse življenje in konča ob koncu življenja: »V šoli bi morali pridobiti znanje za vse učenje, ki sledi potem. Ena od pomanjkljivosti šolskega sistema je, da ne namenja dovolj pozornosti razvijanju veselja do učenja. Druga pa je, da šolska izobraževalna politika zapostavlja sistemsko urejanje izobraževanja odraslih,« je kritičen dr. Jelenc.
