Vrhovno sodišče po mnenju sodnih strokovnjakov ruši pravni red

Na odločitev Vrhovnega sodišča, da v primeru Pro Plus ne bo spoštovalo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), so se danes odzvali številni nekdanji ustavni sodniki, nekdanji evropski sodnik, nekdanja evropska pravobranilka in številni profesorji prava. 

Protestno pismo so naslovili na predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Dejana Židana, premiera Marjana Šarca in pravosodno ministrico Andrejo Katič.

Spomnimo: ESČP je sporočil, da je sporu med medijsko družbo Pro Plus in pa državo razsodil v prid družbi Pro Plus. Ko je tedanji urad za varstvo konkurence (zdaj agencija za varstvo konkurence) pred leti Pro Plusu izrekel globo zaradi oviranja pooblaščenih oseb, bi namreč moralo vrhovno sodišče omogočiti ustno obravnavo, na kateri bi Pro Plusu omogočili, da predstavi svojo plat zgodbe.  S tem je bila, kot je ugotovilo ESČP, Pro Plusu kršena pravica do pravičnega sojenja.



V protestnem pismu so zapisali: 

»Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na svoji spletni strani 24. 10. 2018 v zvezi z izvršitvijo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro plus proti Sloveniji javnost obvestilo, da bo spoštovalo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo. Ob tem je hkrati javno naznanilo, da se Vrhovnemu sodišču zdi argumentacija ESČP v omenjeni sodni zadevi neprepričljiva. To logično pomeni, da Vrhovno sodišče sodbe ESČP ne bo spoštovalo.

Spodaj podpisani pravni strokovnjaki, univerzitetni profesorji prava, nekdanji ustavni sodniki, sodnik ESČP in generalna pravobranilka na SEU ugotavljamo, da Vrhovno sodišče za omenjeno stališče ni predstavilo nikakršne prepričljive argumentacije, ki bi bila utemeljena bodisi v slovenskem ustavnem pravu, pravu EU ali pravu Sveta Evrope. Nasprotno, sodba ESČP je pravno razumljiva, doktrinarno pričakovana in usklajena z dosedanjo prakso ESČP o pravici do poštenega sojenja. Ocenjujemo, da gre za popolnoma samovoljno ravnanje, ki ne samo nasprotuje temeljnim vrednotam evropskega ustavnega prostora in slovenski ustavi, temveč Vrhovno sodišče z njo krši tudi mednarodne zaveze Republike Slovenije in posledično, po vzoru avtoritarnih držav kot sta Turčija in Rusija, ogroža regionalni sistem varovanja človekovih pravic.

V trdnem prepričanju, da je tako ravnanje povsem nezdružljivo z ustavno ureditvijo Republike Slovenije in evropskimi ustavnimi standardi, vas zato pozivamo, da se o predmetni zadevi javno opredelite in storite vse, kar vam dovoljujejo vaše ustavne pristojnosti, da zagotovite spoštovanje vladavine prava v Republiki Sloveniji z uveljavitvijo zadevne sodbe ESČP. Vrhovno sodišče pa pozivamo, da sporno obvestilo javnosti nemudoma umakne.«

Podpisniki protestnega pisma so: Matej Avbelj, Boštjan Brezovnik, Janja Hojnik, Borut Holcman, Janez Čebulj; Šime Ivanjko, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Jernej Letnar Černič, Marko Novak, Barbara T. Perovič, Ciril Ribičič, Vasilka Sancin, Miha Šošić, Lovro Šturm, Andraž Teršek, Jurij Toplak, Ludvik Toplak, Matjaž Tratnik, Verica Trstenjak in Petra Weingerl.


 

Odziv vrhovnih sodnikov

Na objavo vrhovnega sodišča so se odzvali tudi štirje vrhovni sodniki Jan Zobec, Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec. Na predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča so naslovili pismo, v katerem se sprašujejo, kdo je avtor izjave, ki je bila v sredo objavljena na spletni strani Vrhovnega sodišča ter nasprotuje sodbi ESČŠ.

»Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, pojasni, prosim, in javno povej, kdo je avtor te, od nikogar podpisane izjave, v čigavem imenu jo je objavil in če to nisi Ti, kako je mogoče, da se je brez Tvoje vednosti in odobritve znašla na spletni strani Vrhovnega sodišča in kako je mogoče, da govori v imenu celotne institucije. Ustvarjen je namreč vtis, da gre za stališče vseh vrhovnih sodnikov in sodnic, tudi nas, ki smo navedeni spodaj in ki se od nje odločno ograjujemo. Še več, ji globoko nasprotujemo, jo obsojamo in se nad njo zgražamo.

Dobro veš, da je Slovenija ustavna demokracija, dobro tudi veš, da je slovenski pravni red prežet s človekovimi pravicami in z ustavnostjo, prav tako, da je Slovenija zavezana spoštovati mednarodne pogodbe in odločitve mednarodnih sodišč (8. člen Ustave), da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri (peti odstavek 15. člena Ustave) ter končno, ne more Ti biti neznano, da imajo konvencijski pojmi avtonomne pomene, ki so lahko drugačni od tistih, ki so uveljavljeni v državah podpisnicah Konvencije in katerih razlaga je v izključni pristojnosti Strasbourškega sodišča. Sodba ESČP, za katero Vrhovno sodišče javnosti sporoča, da je ne bo spoštovalo, ker da ga njeni razlogi ne prepričajo, je pravzaprav rutinska sodba, v kateri je ESČP uporabilo konvencijsko ustaljen, utrjen in v številnih, več desetletij ponavljajočih se judikatih tega tribunala dodobra razložen pojem »kazenska obtožba« in »kazenska sankcija«,« je le del protestnega pisma, s katerim so štirje vrhovni sodniki ostro nastopili zoper odločitev Vrhovnega sodišča.

Tudi Vrhovno sodišče se je na protestne odzive že odzvalo. V izjavi za javnost so zapisali, da so se za podajo javnega mnenja o sodbi ESČP odločili zaradi neprepričljive argumentacije v konkretni zadevi. Z argumenti ESČP se ne strinjajo, kar pa še ne pomeni, da odločitev ESČP ne bodo upoštevali, če bo to potrebno.