Tiskane izdaje
Ljubljana – Simon Vrhunec bo do avgusta še ostal generalni direktor UKC, a bo imel omejena pooblastila. Za posle nad 10.000 evrov se ne bo več smel odločati samostojno, ampak ga bo pri tem nadzirala revizijska komisija UKC, je sklenil v četrtek svet UKC.
Svet zavoda bi Vrhunca lahko razrešil, saj je že nekaj mesecev vršilec dolžnosti generalnega direktorja (ki čaka na potrditev vlade), skupaj pa je direktor peto leto. Vendar se za razrešitev ni odločil, da ne bi bila največja slovenska zdravstvena ustanova obglavljena in bi bilo njeno delo zaradi tega oteženo, je povedala po seji predsednica sveta UKC prof. dr. Saša Markovič. Morda je k tej odločitvi prispevalo tudi dejstvo, da je Vrhunec pred tem napovedal, da bo ustanovo tožil, če mu bodo zaradi pogodbe o vzdrževanju in servisiranju miz prekinili delovno razmerje. Postopek je namreč izpeljal v skladu z zakoni, pa tudi dejanske finančne škode ni bilo, je poudaril. Toda po mnenju sveta zavoda Vrhunec ni več vreden zaupanja, zato je uvedel ukrep nadzorstva revizijske komisije nad njegovimi odločitvami.
Revizijsko komisijo je ustanovil svet UKC že pred časom, zdaj pa ji je dal le še dodatno nalogo – nadziranje generalnega direktorja. V komisiji so trije člani sveta zavoda, in sicer Igor Zajec (nekoč direktor Slovenskih železnic, tudi državni sekretar za promet), Suzana Jarc (zaposlena na ZZZS) in Marko Alauf (inženir, zaposlen v UKC), je povedala za Delo prof. Markovičeva.
Revizija vzdrževalne pogodbe
Vrhunec je sklenil sporno pogodbo s podjetjem Medicoengineering septembra lani, decembra so jo razkrili mediji, za tem je Vrhunec podpisal še aneks k pogodbi, ki je prvotno povsem spremenil. Prvotna pogodba, zaradi katere so ga preiskali tudi policisti, je predvidevala, da bo triletno vzdrževanje in servisiranje operacijskih miz stalo 770.733 evrov ali 257.000 evrov na leto, čeprav je leto prej stalo le 68.000 evrov. Nad celotnim potekom sklepanja pogodb z Medicoengineeringom je bila izvedena notranja revizija, ki za vodstvo UKC ni ugodna. Kaj je ugotovila?
Prvič, UKC od 2002 do 2012, ko je mize že vzdrževal in servisiral Medicoengineering (ta je mize dobavil), ni vodil ustreznih evidenc. Tako UKC ni imel osnovnih podatkov za sklepanje nove pogodbe. Drugič, Vrhunec je kmalu po nastopu funkcije (2009) sprožil tožbo proti Medicoengineeringu zaradi nakupne pogodbe iz leta 2002 in po poravnavi leta 2011 je moral Medicoengineering za UKC brez plačila opraviti za 524.000 evrov vzdrževanja. To je tudi naredil, in sicer na mizah, katerih vzdrževanje naj bi bilo že vključeno v pogodbo o nakupu iz leta 2002; revizijsko poročilo ugotavlja, da vzdrževanje miz Maquet torej ni bilo vključeno v izjemno drago nakupno pogodbo miz iz leta 2002. Tretjič, javno naročilo za vzdrževanje miz ni teklo po ustaljenem postopku, saj ni temeljilo na analizi potreb, tudi ni bila opravljena predhodna primerjava cen v drugih bolnišnicah (v Mariboru vzdržujejo večino miz sami). Čeprav je 41 miz leto prej potrebovalo le sedem servisov (v vrednosti 13.100 oziroma skupaj z materialom 68.000 evrov), je Vrhunec sklenil pogodbo za letno servisiranje za 257.000 evrov. Četrtič, ker UKC nima nobenih evidenc o dosedanjem vzdrževanju operacijskih miz, revizija ni mogla ugotoviti, ali je pogodba ustrezna in gospodarna ali ne. Petič, kirurgi so s servisiranjem miz nezadovoljni. Zaradi večdnevnega popravljanja operacijske mize je, denimo marca, odpadlo vsaj 12 operacij.
Apel našim politikom v EU
Prof. dr. Saša Markovič je opozorila, da je bistven delež prispevala tudi sistemska težava. Medicoengineering ima monopol nad mizami znamke Maquet v Sloveniji, zato lahko sam določa cene. Zdaj je že sestavil spisek storitev servisa, ki jih bodo mize potrebovale, v enakem znesku, kot je bila prvotna pogodba.
Težavo bi bilo treba rešiti na evropski ravni, je dejala: »Tisočkrat lahko daš evropski razpis, a ne upa ponuditi v Slovenijo svojih artiklov noben ponudnik, ker imajo zastopniki države razdeljene in lokalni dobavitelji diktirajo cene. V manj razvitih državah so cene višje.«
Po njeni izkušnji izpred let (ko še nismo bili v EU), ko je bila predstojnica gastroenterologije, je endoskopska kapsula stala v Sloveniji dvakrat več kot v Belgiji in Nemčiji. Markovičeva je takrat dosegla neposredno pri proizvajalcu, da je slovensko ceno izenačil z nemško, toda za vsak artikel posebej se je s tem težko ukvarjati. Zato poziva politike, da poskušajo na evropski ravni doseči enak položaj članic EU glede dobave medicinske opreme.
