Zaprisegla nova generalna državna tožilka

Njena vizija razvoja državnotožilske organizacije je moderna, transparentna, visoko strokovna ter učinkovita organizacija.
Fotografija: Zaprisega generalne tožilke Katarine Bergant v državnem zboru. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Zaprisega generalne tožilke Katarine Bergant v državnem zboru. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pred predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič je v prisotnosti ministrice za pravosodje Andreje Katič in predsednika Državnotožilskega sveta Republike Slovenije mag. Harija Furlana zaprisegla nova generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant.

V nagovoru je med drugim poudarila, da prevzema vodenje »učinkovite in uspešne državnotožilske organizacije«, pri tem pa da verjame, da obstaja prostor izboljšav in da se lahko z novimi vsebinskimi in organizacijskimi pristopi delo celotne organizacije še izboljša. Le notranje dobro organiziran in povezan organ, z jasno določenimi prioritetami in s primerljivimi obremenitvami po njenem v organizacijo vnaša red in posledično zadovoljstvo zaposlenih, ki med drugim dviga tudi storilnost in učinkovitost.

Urška Klakočar Zupančič in Katarina Bergant. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Urška Klakočar Zupančič in Katarina Bergant. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Njena vizija razvoja državnotožilske organizacije je moderna, transparentna, visoko strokovna ter učinkovita organizacija, katere temelj so samostojni, suvereni in primerno plačani državni tožilci, ki s svojim delom kot varuhi zakonitosti prispevajo k utrjevanju vladavine prava.

image_alt
Kdo bo nasledil odstopljenega šefa tožilcev?

Kdo je dr. Katarina Bergant?

Bergantova je od leta 2018 do prevzema funkcije generalne državne tožilke vodila Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, kjer je vse od leta 1997 gradila svojo karierno pot – najprej kot strokovna sodelavka, od 2004 kot pomočnica okrožnega državnega tožilca, od 2007 kot okrožna državna tožilka, od 2018 kot višja državna tožilka in od letos kot vrhovna državna tožilka. Doktorica kazenskopravnih znanosti ima 27 let delovnih izkušenj na področju kazenskega prava, v praksi se je ukvarjala predvsem s področjem splošne kriminalitete, raziskovalno pa z razmerji kazenskega, ustavnega in medijskega prava. Iz slednjega je leta 2014 doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je članica ekspertnih delovnih skupin za pripravo medijske in kazenske zakonodaje in je avtorica raziskovalnih in strokovnih člankov s področja kazenskega prava in soavtorica Komentarja splošnega dela Kazenskega zakonika in Komentarja Zakona o kazenskem postopku.

Od leta 2000 je predavateljica in nosilka predmeta kazensko in kaznovalno pravo na MLC Fakulteti za management in pravo Ljubljana.

Preberite še:

Komentarji: