Tiskane izdaje
Naš poročevalec Boštjan Videmšek je lani večkrat poročal iz Grčije, države, ki pod težo ostrih varčevalnih ukrepov po njegovih besedah pospešeno drsi v tretji svet. Svoja opažanja je strinil v treh sklopih pisem, ki smo jih na Delu.si objavljali aprila, junija in nato še novembra lani.
Zdaj je spet v Grčiji, od koder bo poročal prihodnja dva tedna.
Čim več humanizma: Bolj kot je v Grčiji hudo, bolj se grška levica pogreza v diktaturo malih narcizmov in tako (ne)posredno omogoča vzpon skrajne desnice.
Kam je izginil upor: Grki so z ulic odšli, ker na njih niso ničesar dosegli.
»Sistem socialne države je razpadel. Ljudje na robu družbe neznansko trpijo.«: KETHEA kljub ostrim rezom v proračun še vedno motivirano in angažirano skrbi za tisoče in tisoče narkomanov.
Legalizirani (neo)nacizem: Grčija se vzporedno z gospodarsko krizo pogreza tudi v močvirje rasizma, ksenofobije in izključujočega nacionalizma.
»Ključ boja s krizo je v samopreskrbnosti«: Raje umremo, kot da bi nehali dobro jesti. Zato smo se vsi skupaj odločili, da bomo nadzirali cene in izločili vse posrednike.
»Plačujemo ceno za ošabnost in manko empatije. To je kriza vseh nas«: Blagohotne mediteranske iluzije, ki utegne imeti usodne učinke, se je mogoče še prehitro nalesti.
Turistična renesansa na vrhuncu krize: Podatki kažejo, da bo Grčijo letos obiskalo rekordnih 17 milijonov turistov, kar je skoraj poldrugi milijon več kot lani.
Solidarnost − pravilni odgovor na vsa ključna vprašanja: Prava solidarnost se pokaže šele takrat, ko pomagaš in daješ, četudi sam potrebuješ pomoč.
Uničevanje javnega sektorja = izničenje družbe: Krčenje javnih služb bo iz države - in družbe - ustvarilo velikansko javno hišo.
Prihajajo v upanju, končajo v zaporih in bedi: Priseljenci v Grčiji potrebujejo svojega Džanga, ki bo obračunal s sužnjelastniki in rasisti.
Evropa se hrani z lastnimi otroci: Zaradi odnosa do mladih bo prevzetna in samovšečna Evropa padla. Padec bo silovit. Od starosti se ne bo mogla pobrati.
Revščina, ki se, dobesedno, širi kot požar: Najvišjo ceno podnebnih sprememb praviloma plačujejo najbolj revni in najbolj občutljivi prebivalci.
