Pomemben dokaz, da oblasti v Burmi mislijo resno

Peking – Obstaja korak, ki nedvomno kaže, kam gre država. To je tisti, ki ga politični oporečnik naredi čez prag zapora. Ko ga je danes v Burmi prestopilo več sto izpuščenih zapornikov, je bilo to znamenje, da oblasti mislijo resno, ko obljubljajo nadaljevanje političnih reform.

V tistem hipu se ni več zdelo nemogoče niti to, da bo opozicijska Narodna liga za demokracijo (NLD) na bližnjih parlamentarnih volitvah prišla v parlament. Na lepem se je zazdelo, da demokracija v Burmi ne bo za vedno ostala abstrakten pojem.

Čeprav natančnega števila izpuščenih uradno niso objavili, so vladni predstavniki napovedali, da utegne biti izpuščenih 651 aktivistov. Ko je iz zapora Thajet, 545 kilometrov od Jangona, prišel Min Ko Naing, eden od ustanoviteljev Vseburmanskega študentskega sindikata in priljubljeni voditelj Študentske skupine generacije 88, ga je pozdravila množica, ki je vzklikala njegovo ime. Odkar so leta 1988 v Jangonu krvavo zadušili študentsko gibanje, je večino časa preživel bodisi v zaporu bodisi v ilegali. Nazadnje, leta 2008, so ga obsodili na 65 let ječe.

Tokrat je bila izpuščena tudi Nilar Thein, ki je 2007. prav tako dobila 65 let, ker je poskušala po internetu zbrati demokratične sile v boju proti vojaški diktaturi. Čez zaporniški prag je stopil tudi njen mož Kjav Min Ju, bolj znan po vzdevku Ko Jimmy. Theinova je novinarjem potrdila, da so izpustili še deset drugih zapornikov, ki so bili tam skupaj z njo, a je opozorila, da je v zaporu, iz katerega je pravkar prišla, ostalo še 25 oporečnikov.

To pa še ni vse. Izpustili so tudi budistične menihe, ki so leta 2007 sodelovali v protestih proti vojaški hunti, pa tudi voditelje etničnih gibanj za demokracijo. Predsednik Demokratične lige ljudstva Šan (SNLD) Khun Tun Oo je bil obsojen na 93 let v zaporu Kalajmjo. Njegov soborec Sai Njund Lvin, ki je odsedel sedem od dosojenih 85 let, je novinarjem potrdil, da so izpustili vse voditelje lige SNLD. NLD je pozdravil amnestijo političnih zapornikov in ta ukrep opisal kot najpomembnejši, odkar Burme ne vodi več civilna vlada. Voditeljica te stranke Aung San Su Kji pa je v svojem sporočilu izjavila, da je njena država »na pragu preboja v demokracijo«.

Predsednik Thein Sein je z amnestijo očitno odgovoril na zahteve zahodnih držav, katerih visoki predstavniki so zadnje mesece prihajali v glavno mesto Najpjidav in novo vlado spodbujali k nadaljnjim korakom v smeri demokratizacije. Gospodarske sankcije, so poudarjali, bodo odpravljene šele po izpustitvi vseh disidentov. Sodijo, da jih je vojaška hunta izpustila približno tisoč, prav tako pa pričakujejo, da bo Thein Sein zdaj od ZDA in Evropske unije zahteval, da pokažejo dobro voljo, še preden se bodo politične reforme preoblikovale v pravi demokratični sistem.

Organizacija Human Rights Watch je burmansko vlado prosila za dovoljenje, da mednarodni opazovalci preverijo stanje vseh preostalih političnih zapornikov, tuje vlade pa pozvala, naj nadaljujejo pritisk vse dotlej, dokler ne bo izpuščen še zadnji, saj se prava svoboda začne šele takrat.

Ne glede na velik pomen amnestije, na katero je bilo treba čakati tako dolgo, je zdaj enako pomembno, koliko bo izpuščenim demokratičnim aktivistom omogočena ponovna vključitev v politično in družbeno življenje Burme. Izpustitev oporečnikov posredno pomeni tudi pritisk na Kitajsko, ki svoje disidente še naprej preganja in zapira. Povečana gospodarska moč azijske velesile ni pripeljala do nikakršnega napredka na področju svobode govora, na začetku letošnjega leta je celo videti, da položaj ni bil še nikoli slabši. Toda če bo Burma zares stopila na pot demokracije, bo to za kitajsko oblast še večji izziv od arabske pomladi, katere vpliv na svojih tleh poskuša preprečiti.