Predčasno slovo kosovske vladajoče vojne koalicije
V pozabo je odšla vlada, katere funkcionarji se soočajo s prvimi obtožnicami haaškega sodišča.
Kosovski parlament je danes s samorazpustitvijo odprl pot predčasnim volitvam. Po navedbah prištinskih medijev se je predsednik Hashim Thaçi odločil, da bodo potekale v začetku oktobra. Dialog Beograda s Prištino se letos še ne bo premaknil z mrtve točke.
Poslanci kosovskega parlamenta so glasovali za razpustitev parlamenta s potrebno dvotretjinsko večino. Za razpustitev 120-članskega parlamenta je od 106 navzočih glasovalo 89 poslancev. Poslanci Srbske liste, ki se ravnajo po navodilih Beograda, so bojkotirali zasedanje skupščine. Ker je Srbska lista zaradi uvedbe sto odstotnih carin na srbsko blago pred skoraj letom dni izstopila iz vladne koalicije, je imel premier Ramush Haradinaj v parlamentu en sam glas večine.
Predlogu predsednika parlamenta Kadrija Veselija, naj glasujejo brez razprave, so nasprotovali le poslanci Demokratske zveze Kosova (LDK). Vodja poslanske skupine LDK Avdulah Hoti je poudaril, da bo odšla Haradinajeva vlada v pozabo kot doslej najbolj raznorodna koalicijska vlada, katere funkcionarji se soočajo z obtožnicami posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu.
Kot je znano, je Haradinaj nepreklicno odstopil, ker ga je haaško tožilstvo pozvalo na zaslišanje kot osumljenca. Hoti je izpostavil, da sta tako vlada kot Thaçi skušala voditi neustavni dialog s Srbijo, ker politično soglasje o dialogu ni bilo nikoli doseženo. Po njegovem je posledica slabe zunanje politike vlade, da je Kosovo še vedno v čakalnici za vizumsko liberalizacijo in da kosovska policija še ni članica Interpola.
Kosovski predsednik ima deset dni časa, da razpiše izredne volitve za sedmi sestav skupščine, ki morajo potekati najkasneje v 45 dneh po objavi razpisa. Te same po sebi ne bodo pripeljale do demontaže Thaçijevega režima, če ne bo hkrati zaživelo posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu. Po oceni analitikov je Haradinajeva vlada le še dodatno poglobila krizo, vse niti pa vlečejo Thaçi in njegov klan, katerih vladavino so zaznamovali nepotizem, ustrahovanje političnih nasprotnikov in državljanov, pritisk na medije, kriminal, netransparentnost in korupcija v vseh sferah kosovske družbe.
Bruseljski dialog o normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom bo ostal v slepi ulici, če bo Haradinaj, ki bo očtno znova kandidiral za premierski stolček, uspel sestaviti novo vladajočo koalicijo. Veliki igralci mu lahko to brez težav preprečijo, tako kot bi ga lahko že zdavnaj prisilili, da bi ukinil nerazumne carine na srbsko blago. Kadar koli lahko aktivirajo posebno haaško sodišče za vojne zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki je bilo ustanovljeno že leta 2015. To diha za ovratnik tudi Thaçiju in drugim bivšim poveljnikom OVK, če ne bodo igrali tako kot se od njih pričakuje.
Da je le kmet na šahovnici velemojstrov, se zaveda tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki ne zavrača dialoga s Prištino. Kot je poudaril v intervjuju za Glas Amerike, ne bo nikoli podpisal dokumenta, ki bi dal Albancem vse, Srbom pa ničesar. Čeprav se zavzema za nadaljevanje dialoga, ne bo popustil ultimatom, temveč mora biti cilj sprejem kompromisne rešitve.
Poslanci kosovskega parlamenta so glasovali za razpustitev parlamenta s potrebno dvotretjinsko večino. Za razpustitev 120-članskega parlamenta je od 106 navzočih glasovalo 89 poslancev. Poslanci Srbske liste, ki se ravnajo po navodilih Beograda, so bojkotirali zasedanje skupščine. Ker je Srbska lista zaradi uvedbe sto odstotnih carin na srbsko blago pred skoraj letom dni izstopila iz vladne koalicije, je imel premier Ramush Haradinaj v parlamentu en sam glas večine.
Demontaža Thaçijevega režima
Predlogu predsednika parlamenta Kadrija Veselija, naj glasujejo brez razprave, so nasprotovali le poslanci Demokratske zveze Kosova (LDK). Vodja poslanske skupine LDK Avdulah Hoti je poudaril, da bo odšla Haradinajeva vlada v pozabo kot doslej najbolj raznorodna koalicijska vlada, katere funkcionarji se soočajo z obtožnicami posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu.
Kot je znano, je Haradinaj nepreklicno odstopil, ker ga je haaško tožilstvo pozvalo na zaslišanje kot osumljenca. Hoti je izpostavil, da sta tako vlada kot Thaçi skušala voditi neustavni dialog s Srbijo, ker politično soglasje o dialogu ni bilo nikoli doseženo. Po njegovem je posledica slabe zunanje politike vlade, da je Kosovo še vedno v čakalnici za vizumsko liberalizacijo in da kosovska policija še ni članica Interpola.
Kosovski predsednik ima deset dni časa, da razpiše izredne volitve za sedmi sestav skupščine, ki morajo potekati najkasneje v 45 dneh po objavi razpisa. Te same po sebi ne bodo pripeljale do demontaže Thaçijevega režima, če ne bo hkrati zaživelo posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu. Po oceni analitikov je Haradinajeva vlada le še dodatno poglobila krizo, vse niti pa vlečejo Thaçi in njegov klan, katerih vladavino so zaznamovali nepotizem, ustrahovanje političnih nasprotnikov in državljanov, pritisk na medije, kriminal, netransparentnost in korupcija v vseh sferah kosovske družbe.
Kompromis namesto ultimatov
Bruseljski dialog o normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom bo ostal v slepi ulici, če bo Haradinaj, ki bo očtno znova kandidiral za premierski stolček, uspel sestaviti novo vladajočo koalicijo. Veliki igralci mu lahko to brez težav preprečijo, tako kot bi ga lahko že zdavnaj prisilili, da bi ukinil nerazumne carine na srbsko blago. Kadar koli lahko aktivirajo posebno haaško sodišče za vojne zločine Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki je bilo ustanovljeno že leta 2015. To diha za ovratnik tudi Thaçiju in drugim bivšim poveljnikom OVK, če ne bodo igrali tako kot se od njih pričakuje.
Da je le kmet na šahovnici velemojstrov, se zaveda tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki ne zavrača dialoga s Prištino. Kot je poudaril v intervjuju za Glas Amerike, ne bo nikoli podpisal dokumenta, ki bi dal Albancem vse, Srbom pa ničesar. Čeprav se zavzema za nadaljevanje dialoga, ne bo popustil ultimatom, temveč mora biti cilj sprejem kompromisne rešitve.
