Škotski nacionalisti po sodnem porazu kujejo načrt B
Britansko vrhovno sodišče je v skladu s pričakovanji razsodilo, da regionalni parlament v Edinburgu brez privolitve Westminstra prihodnje leto ne more organizirati ponovitve referenduma o neodvisnosti, na katerem je večina Škotov leta 2014 glasovala za obstanek v Združenem kraljestvu. Načrti regionalne vlade so tako padli v vodo, a zagovorniki neodvisnosti so prepričani, da lahko svoj cilj dosežejo tudi po drugačni poti.
Prva škotska ministrica Nicola Sturgeon je po porazu pred najvišjim britanskim sodnim organom napovedala, da bo vladajoča škotska narodna stranka (SNP) naslednje redne volitve spremenila v de facto referendum o neodvisnosti. »Če se ne bomo odpovedali demokraciji, česar pa jaz nisem pripravljena storiti, moramo in bomo našli drugo demokratično, zakonito in ustavno sredstvo, s katerim bo škotsko ljudstvo lahko izrazilo svojo voljo. Menim, da so to lahko le volitve,« je v odzivu na sodni poraz povedala prva ministrica.
Sodišče je v razsodbi, ki so jo pozdravili nasprotniki neodvisnosti, pojasnilo, da škotski zakonodajni organ v skladu z veljavnim ustavnim redom nima pristojnosti za sprejetje zakonodaje, ki bi oktobra prihodnje leto omogočila izvedbo novega referenduma. Ko so Škoti leta 2014 nazadnje odločali o vprašanju neodvisnosti, so to lahko storili šele na podlagi zakona, ki ga je sprejel britanski parlament. Regionalna vlada je poskušala najti obvod okoli te ustavne ovire, zato se je letos poleti po pravno mnenje obrnila na britansko vrhovno sodišče.
Sunak: »Jasna in dokončna« odločitev
Nasprotniki neodvisnosti s konservativno vlado v Londonu na čelu so bili ves čas prepričani, da je zakon na njihovi strani. Britanski premier Rishi Sunak je med odgovarjanjem na poslanska vprašanja na dan razsodbe pozdravil »jasno in dokončno« odločitev vrhovnega sodišča, minister za Škotsko Alister Jack pa jo je označil kot priložnost za osredotočanje na druga pomembna vprašanja.
Zagovorniki neodvisnosti so, nasprotno, v sodnem porazu videli predvsem potrditev svojih stališč. »Čeprav sem nad razsodbo razočarana, jo spoštujem,« je pojasnila Nicola Sturgeon, a hkrati opozorila, da veljavna zakonodaja, ki omejuje pristojnosti regionalnega parlamenta, sama po sebi ustvarja argument v prid razglasitvi neodvisnosti. »Zakon, ki Škotski ne dovoljuje, da bi si sama izbrala prihodnost brez soglasja Westminstra, razkriva, da je vsakršno pojmovanje Združenega kraljestva kot prostovoljnega partnerstva mit in je razlog za neodvisnost,« je bila ostra prva ministrica.
Drugače kot pred osmimi leti
Napoved Nicole Sturgeon, da bo SNP prihodnje splošne volitve poskušala spremeniti v de facto referendum, v nobenem pogledu ni bila presenečenje. Ministrica se je o alternativni poti do neodvisnosti razgovorila že julija letos, danes pa je naštela vrsto korakov, ki jih bo SNP napravila v prihodnjih mesecih za to, da svoje načrte izpelje do konca. Med drugim je napovedala začetek množične kampanje »za zaščito škotske demokracije«, ki je po njenem mnenju ogrožena.
Kako bodo takšen pristop sprejeli volivci, ni jasno. Javnomnenjske raziskave že dolgo kažejo, da so Škoti razdeljeni glede vprašanja njihove prihodnosti v Združenem kraljestvu. Konec oktobra je agencija YouGov izmerila 49-odstotno podporo neodvisnosti, kar kaže, da bi bil lahko izid morebitnega novega glasovanja bolj tesen kot leta 2014, ko je za obstanek v skupni državi glasovalo 55 odstotkov udeležencev.
Za predstavnike britanske vlade so te številke dokaz, da zdaj ni pravi čas za ponovitev referenduma. Temu po njihovem hkrati pritrjuje odsotnost konsenza, ki je bil pred osmimi leti prisoten ne samo med vladama v Edinburgu in Londonu, ampak tudi med političnimi strankami ter škotsko civilno družbo.
