Tiskane izdaje
Kijev − Protestniki, ki tudi danes vztrajajo na ulicah ukrajinskih mest, oblastem sporočajo, da odstop premiera Mikole Azarova, razveljavitev protiprotestniških zakonov in amnestija za aretirane niso dovolj. Njihova glavna pogoja za razrešitev krize, v katero se iz dneva v dan poglablja država − odstop predsednika Viktorja Janukoviča in razpis predčasnih volitvah −, sta namreč še vedno neizpolnjena.
Protestniki so ogorčeni tudi nad sinoči sprejetim zakonom o amnestiji za aretirane demonstrante, ki jo bodo oblasti odobrile zgolj pod strogimi pogoji. Med najbolj spornimi je zahteva po umiku protestnikov iz zavzetih vladnih poslopij in kijevske ulice Gruševskega, ki je postala središče nasilnih spopadov. Ko bo zakon s podpisom predsednika stopil v veljavo − kar bi se lahko zgodilo šele čez nekaj dni, saj je Janukovič danes sporočil, da zaradi okužbe dihal in hude vročine odhaja na bolniško −, bodo imeli demonstranti za umik na voljo 15 dni.
Prav ta sporni člen je opozicijske poslance odvrnil od glasovanja v parlamentu. Po neuradnih navedbah ukrajinskih medijev, je bilo na stran opozicije pripravljenih stopiti tudi okoli 40 članov Janukovičeve Stranke Regij, a je poslance še pred glasovanjem z obiskom parlamenta presenetil predsednik in jim zagrozil s predčasnimi volitvami, če člani njegove stranke ne bodo podprli zakona. Zatem je za zakon o amnestiji od 416 prisotnih glasovalo 232 poslancev vladnih strank.
Vodja opozicijske stranke Udar Vitalij Kličko je prepričan, da bodo pogoji za amnestijo le še poslabšali razmere v državi. Po glasovanju v parlamentu je protestnike z glavnega odra na Trgu neodvisnosti nagovoril tudi vodja opozicijske stranke Svoboda Oleg Tjagnibok, ki jih je pozval, naj vztrajajo, dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve. Zatrdil je še, da so zahteve opozicijskih strank povsem usklajene z zahtevami protestnikov in da bodo še naprej trdno stali za njimi.
Predsednik Janukovič je po teh izrazih kljubovanja opozicijo danes obtožil podpihovanja napetosti v državi. »Opozicija še naprej zaostruje razmere in od ljudi zahteva, da zaradi političnih ambicij peščice vztrajajo na mrazu. To je narobe,« je dejal. Hkrati je prvič doslej priznal, da so oblasti zagrešile nekaj napak in da bi morali bolj upoštevati vzdušje v državi. »Z moje strani bom pokazal več razumevanja za zahteve in ambicije ljudi,« je obljubil in dodal, da lahko skupaj dosežejo mir.
Kot smo v Delu že pisali, so množični protesti v Ukrajini izbruhnili novembra lani, potem ko je ukrajinski predsednik Janukovič v zameno za tesnejše vezi z Rusijo nepričakovano odstopil od podpisa sporazuma z Evropsko unijo. V tednih, ki so sledili, je proevropsko protestniško gibanje postopoma izgubljalo zagon, nato pa s polno silo izbruhnilo sredi januarja, ko je ukrajinski parlament brez razprave potrdil sporno zakonodajo, s katero naj bi omejili protestno gibanje. Sledili so še bolj množični protesti, ki so se nemalokrat sprevrgli v obračunavanje med protestniki in policijo, pri čemer je umrlo več ljudi.
Po nekaj dneh izgredov so zatem stekla pogajanja med ukrajinskimi oblastmi in opozicijo, ki je zahtevala razpustitev vlade in razpis predčasnih volitev ter umik kontroverzne protiprotestniške zakonodaje. Predsednik Janukovič na te zahteve ni pristal, ampak je namesto tega predlagal le ustavitev sovražnosti ter ponudil blažje kazni in izpustitev aretiranih med množičnimi protesti. Dan pozneje je opozicijskim voditeljem ponudil tudi položaje v vladi. Na torkovem izrednem zasedanju parlamenta je ukrajinski premier Mikola Azarov ponudil svoj odstop, parlament pa je s prepričljivo večino podprl ukinitev protiprotestniškega zakona.
Zahteve opozicije podpirajo tudi države Zahoda. Zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je po včerajšnjem srečanju z Janukovičem povedala, da je čas za »pravi dialog« in pozvala k prenehanju »nasilja in ustrahovanja«.
