V Azerbajdžanu odredili pripor nekdanjemu vodji separatistov
Azerbajdžansko sodišče je za nekdanjega vodjo separatistov v Gorskem Karabahu Rubena Vardanjana danes odredilo preiskovalni pripor. Pred tem je bil Vardanjan na sodišču obtožen financiranja terorizma in drugih kaznivih dejanj. Armenija medtem Azerbajdžanu očita, da izvaja nezakonite aretacije Armencev, ki bežijo iz Gorskega Karabaha.
Azerbajdžanske oblasti so v sredo sporočile, da so Vardanjana pridržale, ko je poskušal vstopiti v Armenijo. Vardanjan je od novembra lani do februarja letos vodil separatistično vlado v Gorskem Karabahu.
Sodišče v Bakuju je za Vardanjana odredilo preiskovalni pripor za štiri mesece. Sodišče je proti njemu vložilo tudi obtožnico, ki ga med drugim bremeni ustanovitve nezakonite oborožene organizacije in financiranja terorizma, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila azerbajdžanska državna varnostna služba.
Če bo spoznan za krivega, bi bil lahko Vardanjan obsojen na do 14 let zapora.
Azerbajdžan se je sicer pred dnevi strinjal, da bo separatistom, ki bodo položili orožje, dovolil odhod v Armenijo v skladu s pogoji sporazuma o prekinitvi ognja, sklenjenega prejšnji teden. Vendar je azerbajdžanski vladni vir za AFP v sredo pojasnil, da mejni policisti med odhajajočimi Armenci iščejo tudi osumljence za vojne zločine.
Armenski premier Nikol Pašinjan je danes očital Azerbajdžanu, da izvajajo nezakonite aretacije Armencev, ki bežijo iz Gorskega Karabaha. Na seji armenske vlade je še poudaril, da so v Erevanu zaradi tega zaskrbljeni.
Po vojaški operaciji, s katero je Azerbajdžan prejšnji teden prevzel nadzor nad Gorskim Karabahom, so tamkajšnji Armenci to regijo začeli množično zapuščati. Kot je v današnji izjavi za javnost izpostavila tiskovna predstavnica armenske vlade Nazeli Bagdasarjan, je do davi v Armenijo iz Gorskega Karabaha prišlo več kot 65.000 ljudi, kar je več kot polovica. Pred operacijo je v Gorskem Karabahu živelo okoli 120.000 Armencev.
