Venezuelski Slovenci so se po pomoč obrnili na ministra
Repatriiranci s pozitivnimi odločbami si kljub zaprtim mejam želijo čim prej priti v Slovenijo.
Odpri galerijo
»Težko je opisati, v kako negotovih razmerah živimo,« so venezuelski Slovenci zapisali v pismu, ki smo ga pridobili na Delu. Fotografija je simbolična. Foto: Manaure Quintero/Reuters
Pandemija je še otežila vsakdanje življenje v Venezueli, zato vas prosimo, da nam čim prej pomagate priti v Slovenijo in začeti znova. Tako lahko beremo pismo, ki ga je za zunanjega ministra Anžeta Logarja in ministrico za Slovence po svetu Heleno Jaklitsch naslovilo 24 venezuelskih Slovencev in njihovih sorodnikov. Večina je že dobila pozitivno odločbo o repatriaciji, a je njihovo pot v Slovenijo ustavila zdravstvena kriza.
»Težko je opisati, v kako negotovih razmerah živimo,« so zapisali v pismu, ki smo ga pridobili na Delu. V njem so omenili, da si težko privoščijo osnovne življenjske potrebščine in zdravila, ter popisali druge vsakodnevne tegobe, kot so električni mrki, motena preskrba z vodo, nedosegljive cene goriva ter visoka stopnja kriminala. »Naše življenje se je spremenilo v golo životarjenje,« so poudarili člani šestih družin z različnih koncev karibske države.
Med opisovanjem razsežnosti socialne krize so izpostavili, da v zadnjih tednih s tesnobo in strahom spremljajo širjenje okužb z novim koronavirusom. »V času, ko svet ugotavlja, kako pomembno je kakovostno javno zdravstvo, bi bili mi v primeru okužbe prepuščeni lastni (ne)sreči in nemilosti sistema.«
V Venezueli so do včeraj potrdili 1211 okužb s sars-cov-2, umrlo naj bi enajst ljudi, s čimer se država uvršča med manj prizadete v Južni Ameriki. Vendar strokovna javnost opozarja, da je majhno število predvsem posledica omejenih zmožnosti testiranja, javni zdravstveni sistem pa ni pripravljen na širjenje covida-19. Temu je pritrdil tudi svetovni indeks zdravstvene varnosti, ki Venezuelo po zmožnosti spopadanja z epidemijo uvršča na 180. od 195 mest. »Humanitarna kriza v Venezueli in razpad zdravstvenega sistema sta ustvarila nevarne razmere, ki vodijo v hitro širjenje [virusa], neustrezne delovne razmere za medicinsko osebje in visoko stopnjo umrljivosti med bolniki, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje,« je za Human Rights Watch povzela razmere Kathleen Page, zdravnica in profesorica na Univerzi Johns Hopkins.
Urad za Slovence v zamejstvu je večini od 24 podpisnikov pisma izdal pozitivne odločbe o repatriaciji in jim priskrbel letalske vozovnice za pot v Slovenijo, a je ta zaradi pandemije obvisela v zraku. Ker je caracaško letališče zaprto za redni potniški promet, avtorji pisma prosijo ministra za pomoč pri organizaciji »humanitarnega leta« oziroma proučitvi drugih možnosti.
Z urada so za Delo pojasnili, da bodo repatriacijo nadaljevali takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Poleg odhoda z osrednjega mednarodnega letališča v državi menda razmišljajo tudi o alternativah, toda o podrobnostih ne morejo govoriti, saj bi to lahko ogrozilo celoten proces. »Humanitarni let je ena od teoretičnih možnosti, a je povezan s potovanjem več posameznikov na isti datum in pridobitvijo ustreznih dovoljenj,« so sporočili. Opozorili so, da repatriacije iz Venezuele ne moremo primerjati z vračanjem slovenskih državljanov, ki so po svetu obtičali zaradi ukrepov ob omejevanju novega koronavirusa, na katerega se sklicujejo tudi avtorji pisma. »V primeru pandemije je šlo za repatriacijske lete iz držav z odprtimi mejami, potniki so bili večinoma turisti,« so jasni.
Iz Venezuele v Slovenijo je letos že prišlo 23 potomcev slovenskih izseljencev in njihovih sorodnikov. Stroški potovanja so financirani iz proračuna, status repatriirane osebe, ki zagotavlja brezplačno zdravstveno zavarovanje, pouk slovenščine in socialne transferje, pa traja največ 15 mesecev. Zaradi izbruha pandemije so bili tečaji jezika in druge aktivnosti vključevanja v družbo prekinjeni, zato je vlada v tretjem paketu pomoči predlagala podaljšanje statusa za tri mesece.
»Težko je opisati, v kako negotovih razmerah živimo,« so zapisali v pismu, ki smo ga pridobili na Delu. V njem so omenili, da si težko privoščijo osnovne življenjske potrebščine in zdravila, ter popisali druge vsakodnevne tegobe, kot so električni mrki, motena preskrba z vodo, nedosegljive cene goriva ter visoka stopnja kriminala. »Naše življenje se je spremenilo v golo životarjenje,« so poudarili člani šestih družin z različnih koncev karibske države.
Preberite še: Lahko bi bilo slabše … lahko bi bili v Venezueli
Zdravstvena kriza
Med opisovanjem razsežnosti socialne krize so izpostavili, da v zadnjih tednih s tesnobo in strahom spremljajo širjenje okužb z novim koronavirusom. »V času, ko svet ugotavlja, kako pomembno je kakovostno javno zdravstvo, bi bili mi v primeru okužbe prepuščeni lastni (ne)sreči in nemilosti sistema.«
V Venezueli so do včeraj potrdili 1211 okužb s sars-cov-2, umrlo naj bi enajst ljudi, s čimer se država uvršča med manj prizadete v Južni Ameriki. Vendar strokovna javnost opozarja, da je majhno število predvsem posledica omejenih zmožnosti testiranja, javni zdravstveni sistem pa ni pripravljen na širjenje covida-19. Temu je pritrdil tudi svetovni indeks zdravstvene varnosti, ki Venezuelo po zmožnosti spopadanja z epidemijo uvršča na 180. od 195 mest. »Humanitarna kriza v Venezueli in razpad zdravstvenega sistema sta ustvarila nevarne razmere, ki vodijo v hitro širjenje [virusa], neustrezne delovne razmere za medicinsko osebje in visoko stopnjo umrljivosti med bolniki, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje,« je za Human Rights Watch povzela razmere Kathleen Page, zdravnica in profesorica na Univerzi Johns Hopkins.
Pandemija je za nedoločen čas preložila repatriacijo venezuelskih Slovencev in njihovih sorodnikov. Foto: Reuters
Humanitarni let
Urad za Slovence v zamejstvu je večini od 24 podpisnikov pisma izdal pozitivne odločbe o repatriaciji in jim priskrbel letalske vozovnice za pot v Slovenijo, a je ta zaradi pandemije obvisela v zraku. Ker je caracaško letališče zaprto za redni potniški promet, avtorji pisma prosijo ministra za pomoč pri organizaciji »humanitarnega leta« oziroma proučitvi drugih možnosti.
Z urada so za Delo pojasnili, da bodo repatriacijo nadaljevali takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Poleg odhoda z osrednjega mednarodnega letališča v državi menda razmišljajo tudi o alternativah, toda o podrobnostih ne morejo govoriti, saj bi to lahko ogrozilo celoten proces. »Humanitarni let je ena od teoretičnih možnosti, a je povezan s potovanjem več posameznikov na isti datum in pridobitvijo ustreznih dovoljenj,« so sporočili. Opozorili so, da repatriacije iz Venezuele ne moremo primerjati z vračanjem slovenskih državljanov, ki so po svetu obtičali zaradi ukrepov ob omejevanju novega koronavirusa, na katerega se sklicujejo tudi avtorji pisma. »V primeru pandemije je šlo za repatriacijske lete iz držav z odprtimi mejami, potniki so bili večinoma turisti,« so jasni.
Preberite še: »Če smo v Sloveniji, potem moramo znati slovensko«
Podaljšanje statusa
Iz Venezuele v Slovenijo je letos že prišlo 23 potomcev slovenskih izseljencev in njihovih sorodnikov. Stroški potovanja so financirani iz proračuna, status repatriirane osebe, ki zagotavlja brezplačno zdravstveno zavarovanje, pouk slovenščine in socialne transferje, pa traja največ 15 mesecev. Zaradi izbruha pandemije so bili tečaji jezika in druge aktivnosti vključevanja v družbo prekinjeni, zato je vlada v tretjem paketu pomoči predlagala podaljšanje statusa za tri mesece.
