Tiskane izdaje
Rim - Razmere v afriški regiji na obrobju Sahare, ki sega od Atlantika pa do Rdečega morja, so se po podatkih Združenih narodov drastično poslabšale. Namestnica generalnega sekretarja OZN, pristojna za humanitarne zadeve, Valerie Amos je včeraj v Rimu na mednarodne donatorje naslovila prošnjo po dveh milijardah finančne pomoči, s katerimi bi milijone ljudi obvarovali pred lakoto.
Lakota po podatkih ZN grozi 20 milijonom, od tega jih 2,5 milijona že potrebuje »urgentno pomoč v hrani«. Po njihovi oceni bo samo letos pet milijonov otrok, mlajših od pet let, postalo podhranjenih. Razmere še dodatno zaostrujejo konflikti v posameznih državah, zaradi katerih je svoje domove zapustilo 1,2 milijona ljudi.
»Pričakujemo dramatično povečanje števila ljudi, ogroženih zaradi negotove preskrbe s hrano,« so zapisali v poročilo. ZN predvidevajo, da bo najhuje na severu Nigerije, Kameruna in v Senegalu: »Te tri države predstavljajo 40 odstotkov celotnega števila [ogroženih zaradi lakote]«.
Poleg nasilja v državah, kot sta Nigerija, Mali, Sudan, Južni Sudan in Srednjeafriška republika, k dodatni zaostritvi razmer levji delež prispevata tudi rast prebivalstva in visoke cene hrane. Zaradi ugodnejših vremenskih razmer v nekaterih delih regije so lani pridelali za odstotek več hrane (v primerjavi s povprečnim pridelkom zadnjih petih let), dejansko pa je bilo - upoštevajoč rast prebivalstva - na voljo 13 odstotkov manj hrane.
Združeni narodi so se prvič boja z lakoto v Sahelu lotili s triletnim načrtom in ne enoletnim, kot je bilo doslej v praksi. V skladu z novim načrtom bodo novi humanitarni programi temeljili na analizah o ogroženosti in ranljivosti prebivalstva, poskušali bodo ukrepati preventivno, žrtve katastrof pa bodo prejele »integrirano pomoč«. ZN so namreč spoznali, da je kriza v Sahelu prehud izziv za posamezne organizacije, zato so tokrat sklenili zavezništva z drugimi humanitarnimi organizacijami in posamezniki, specializiranimi za posamezna področja - preskrba s pitno vodo, sanitarna ureditev, zdravje ...
»Naša prioritetna naloga je zagotoviti, da bodo imeli kmetje v Sahelu v prihodnjih tednih uspešno sejalno sezono. Poskrbeti moramo tudi, da naslednja suša ne bo znova vodila v veliko humanitarno krizo. To bomo storili s kakovostnimi sortami semena, sanacijo degradiranih kmetijskih zemljišč, skladiščenjem deževnice in postavitvijo namakalnih sistemov za manjša območja,« pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva.
Pomembno vlogo naj bi letos odigrale tudi vlade držav ob sahelskem pasu. »To leto bo za Sahel odločilno. Letos bomo videli, če lahko teorijo pretvorimo v prakso in humanitarne delavce uspešno povežemo z vladami in obratno ter tako obrnemo večletni trend vse slabših odnosov,« je za britanski Reuters povedal predstavnik Urad ZN za koordinacijo humanitarnih zadev Robert Piper.
Piper se sicer boji, da bo Sahel, predvsem zaradi humanitarne krize v Siriji in gospodarske krize, ostal brez potrebnih finančnih sredstev. Lani jim je uspelo zbrati okoli 60 odstotkov potrebnih sredstev.
