Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nasprotuje vsem selektivnim davkom kot tudi kriznemu davku, ki bo po njihovi oceni največ jemal ljudem z največ znanja. GZS zato izraža veliko razočaranje in hkrati bojazen zaradi napovedanih novih obremenitev delodajalcev in dela.
»Vlada v osnutku nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti opisuje kratkoročne ukrepe kot tiste, ki bodo čim manj negativno vplivali na nov zagon gospodarstva. To ni prispevek k novemu razvojnemu zagonu, temveč grozeča blokada novemu zagonu,« ocenjujejo v GZS.
V GZS se sprašujejo, kako bo še bolj obremenjeno gospodarstvo brez jasnega načrta vladnih reform zmoglo še večje breme in kako bodo ob takšnih obremenitvah izvozna podjetja uspešno razvijala nove programe in konkurirala na globalnem trgu. »Lahko je reševati javne finance z višjimi davki. Kje pa naj vzamejo podjetja?« so še kritični v GZS.
OZS proti dvigu DDV in kriznemu davku
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) odločno nasprotuje napovedanemu dvigu DDV in kriznemu davku. Ukrepa bosta po mnenju OZS negativno vplivala na gospodarsko rast in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar, kot še poudarjajo, kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav.
V OZS vladi očitajo nepremišljenost. Menijo namreč, da če bi vlada skrbno preučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV ter uvedbe višjih dajatev na plače v primerljivih državah EU, se za takšne ukrepe ne bi odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice.
»Ukrepi vlade peljejo v smer povečanja proračunskih prilivov za vsako ceno, brez ustreznih primerjalnih analiz in predvsem v dobro reševanja bank in s tem prikrivanja dejanskih dolžnikov,« so še ostri v OZS.
Pergam: uvedba davka na prihodke bo znižala porabo
Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam predlogov vlade iz programa stabilnosti še niso preučili, prepričani pa so, da bi morebitna uvedba davka na prihodke povzročila nadaljnji padec že tako nizke porabe. Njen predsednik Janez Posedi je dodal, da bo ponovno »mali človek«tisti, ki bo plačal za »kriminalno ekonomsko politiko države.«
Dejstvo je, da je treba urejati javne finance tako na odhodkovni kot prihodkovni strani, je dejal Posedi, s čimer se je strinjal tudi Dušan Rebolj. Po njegovih besedah je tudi tujina spoznala, da je politika zategovanja pasu za vsako ceno, radikalnega znižanja porabe, brez spodbujanja razvoja, napačna. Samo z omejevanjem porabe ni možno zaustaviti spirale znižanja javnega dolga in konsolidirati nobene od blagajn. Tipičen primer je po njegovem mnenju pokojninska blagajna, kjer se jasno vidi, kakšne izpade povzroča znižanje BDP.
Ob tem je izpostavil, da se je v Sloveniji poraba močno znižala in da je standard tako nizek, da izdelkov v Sloveniji ni možno prodajati. Tudi izvoz po njegovih besedah tega ne more kompenzirati. »In ko ti prideš z davkom na plače, to povzroči nadaljnji padec porabe. In to je začaran krog«, je opozoril.
Glede morebitnega dviga DDV, o katerem razmišlja vlada, je Posedi spomnil, da je treba pogledati, kako bi to vplivalo ne le na javne finance, ampak tudi na gospodarstvo in družbo.
Ob tem je spomnil še, da bo treba počakati, kako bo z dvigom DDV za nepremičnine, potrebščine za otroke, zdravila ... »Je pa jasno, da bodo ljudje plačali kriminalno ekonomsko politiko države«. Rebolj je za katastrofalno ocenil tudi morebitno omejitev naložb.
