Tiskane izdaje
Ljubljana – Učinek zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so ga poslanci sprejeli v petek, bo za 123 milijonov evrov manjši, kot je predvidevala vlada. Pogledali smo nekaj področij, kjer se bo varčevanje dotaknilo največ ljudi.
Rezi so na nekaterih področjih bistveno manj globoki, kakor se je napovedovalo, a jih bodo različne skupine vseeno precej občutile. Večina ukrepov bo začela veljati s 1. junijem.
Superzakon ali megazakon, kot mu pravijo nekateri, bo posegel v 39 področnih zakonov, in ne v 45, kakor je vlada predvidevala sprva. Po dogovoru s sindikati so iz njega izvzeli vse določbe, ki so zadevale normative in standarde v izobraževanju. Ti se po novem ne bodo spreminjali, saj so bile z amandmaji umaknjene vse spremembe, ki so med šolniki pa tudi v širši javnosti povzročile nemalo razburjenja. O njih se nameravajo pogovarjati na pogajanjih za socialni sporazum.
Veliko preglavic pa bo visokemu šolstvu in znanosti povzročila finančna luknja – zaradi varčevalnih ukrepov bo finančni primanjkljaj znašal 20 milijonov evrov. Prav tako so nastale »korekcije« vladnega sklepa o prepovedi sklepanja avtorskih pogodb. Vlada se je namreč v začetku marca odločila, da do nadaljnjega sklepanje vseh avtorskih pogodb ni dovoljeno, a je v kulturni sferi in v javnih zavodih, v katerih delovni proces brez sodelavcev na avtorskih pogodbah tako rekoč ni mogoč, završalo. Po novem bo pogodbe mogoče sklepati – a ob posebnih soglasjih (glej priloženo grafiko).
Javni uslužbenci
Največji del zmanjšanega »varčevalnega učinka« je namenjen za popolno odpravo plačnih nesorazmerij, in sicer 35 milijonov evrov. Osnovne plače se bodo javnim uslužbencem in funkcionarjem (tudi poslancem, ministrom, državnim sekretarjem, sodnikom, državnim tožilcem...) s 1. junijem linearno znižale za 8 odstotkov.
To se bo poznalo pri julijski plači. Ker pa se bosta z istim dnem odpravili še zadnji dve četrtini plačnih nesorazmerij, to pomeni manjše znižanje plač. In koliko časa bo trajal ta ukrep? Pred koncem prihodnjega leta (2013) bodo obvezna pogajanja o omilitvi ukrepov na področju plač in odpravi nepravilnosti v plačnem sistemu.
Manjše bo tudi znižanje plačila za prevoz na delo (do povračila stroškov so upravičeni le tisti, ki so od delovnega mesta oddaljeni več kot 2 kilometra) in manjše bo tudi izplačilo regresa (le do 40. plačnega razreda). Omejena so napredovanja; redna delovna uspešnost prihodnje leto ne bo plačana. Zaposlenim od 1. januarja 2013 pripada največ 35 dni letnega dopusta zaradi delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti, socialnih ali zdravstvenih razmer.
Nekaj ukrepov začasnih, nekaj pa tudi ne
Ena od večkrat slišanih pripomb na superzakon tako opozicije kot socialnih partnerjev je bila, da so v njem pomešani ukrepi, ki naj bi imeli omejen »rok trajanja«, pa tudi sistemske spremembe, ki bodo obveljale.
Sam minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je večkrat izrazil pričakovanje, da bo zategovanje pasu, kjer bodo najbolj prizadete družine z majhnimi otroki, odpravljeno, čim bo to mogoče. Večina ukrepov na področju družinske politike naj bi bila začasne narave, vendar »veljajo vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda« – poslanci SD so opozarjali, da utegnejo postati srednjeročni.
Minister Vizjak je odkrito napovedal, da bodo spremembe predpisov o študentskem delu, pri katerem bodo zvišali dajatve s skupno 14 na 25 odstotkov, delež, namenjen študentskim organizacijam, pa s sedanjih 4,5 odstotka znižali na štiri oziroma od prihodnjega leta na 3,8 odstotne točke, bržčas trajne.
Nekatere določbe so dvignile veliko prahu in so jih v postopku sprejemanja na koncu tudi omilili, nekaj pa jih je obveljalo, kot so bile začrtane – ne bo več subvecij za mlade družine, ki rešujejo prvo stanovanjsko vprašanje, za invalide bodo odpravili pravico do klimatskega zdravljenja po različnih zakonih, veteranom nad 50 let bodo plačevali polovico dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Na prihodkovni strani
Po novem je v zakon vključeno določilo o zvišanju splošne stopnje DDV – če leta 2013 primanjkljaj ne bo padel pod tri odstotke, bodo leta 2014 DDV dvignili za toliko, da se preseženi primanjkljaj v resnici odpravi, vendar ne več kot za tri odstotne točke. Za opozicijo pa je pri členu najbolj sporno to, da vladi omogoča zvišanje DDV brez dodatnega zakonodajnega postopka, podobno kot spreminja trošarino.
Uvedli so tudi četrti dohodninski razred za leti 2013 in 2014 v višini 50 odstotkov, če znaša neto letna davčna osnova več kot 69.313 evrov. Obdavčitev nepremičnin, vrednejših od milijona evrov, so povišali na pol odstotka, za vrednejše od dveh milijonov pa na en odstotek v krizi in za tiste nepremičnine, ki se ne uporabljajo v poslovne ali javne namene.
Na prihodkovni ravni bo učinkovala tudi obdavčitev dobička pri prodaji zemljišč, potem ko so iz malo vrednih travniških in podobnih površin nastale zazidljive parcele.
A tega ukrepa vlada z zakonom ni omejila na krizno obdobje. Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, nekateri so ga poimenovali kar Jankovićev davek, bo moral plačati prodajalec zemljišča, ki se je po prodaji spremenilo v zazidljivo stavbno zemljišče in je kot takšno vpisano v register nepremičnin. Vlada želi tako pridobiti na račun dobičkonosnih prodaj. Davčna stopnja bo odvisna od obdobja spremembe namembnosti do prodaje: za manj kot eno leto bo znašala 25 odstotkov, po enem letu do desetih let bo zdrsnila na 15 odstotkov, če bo od tega minilo od tri do deset let, bo stopnja znašala pet odstotkov.
Ustavno sporno?
Ni pa nujno, da bo superzakon v tej obliki na koncu tudi obstal. Kar nekaj pravnih strokovnjakov je v zadnjih tednih opozorilo, da bi pri nekaterih določbah lahko ugotovili, da niso v skladu z ustavo, na primer člen o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi tistim, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, saj prisilno upokojevanje ni mogoče, prav tako bi lahko kdo sprožil spor zaradi manjšega števila dopustniških dni in še nekaj drugih posegov v pričakovane pravice.
