Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Matematična varovalka modernega sveta: od enigme do kvantnih ključev

Različne kode za skrivanje vsebine sporočil so razvijali že pred tisočletji. Prihodnost pa je kvantna.
Šifrirni algoritmi so bodisi varni bodisi niso, vmesne poti ni. FOTO: Shutterstock


 
Šifrirni algoritmi so bodisi varni bodisi niso, vmesne poti ni. FOTO: Shutterstock  
5. 5. 2025 | 09:58
5. 5. 2025 | 09:58
14:46

V nadaljevanju preberite: 

Z zaklepanjem je tesno povezano tudi šifriranje ali s tujko kriptografija. Razvoj šifer in različnih kod za skrivanje vsebine sporočil sega tisočletja v preteklost, kar priča o univerzalnosti človekove želje po zaupni komunikaciji. Že v stari Mezopotamiji so na glinenih tablicah odkrili recepte za glazuro na keramiki, ki so bili namenoma napisani v nestandardnem, nerazumljivem jeziku. Precej več vemo o šifriranju v antični Grčiji, kjer so pomen besedila zakrili z zamenjavo črk. Če ostanejo črke nespremenjene, njihova mesta pa pomešamo, se postopek imenuje transpozicijska šifra, za kar so stari Grki izdelali poseben mehanski pripomoček. Da so tudi Rimljani znali šifrirati, priča poimenovanje Cezarjeva šifra, pri kateri je vsaka črka zamaknjena za isto število mest v abecedi, zato sodi med zamenjalne šifre.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine