V nadaljevanju preberite: 

Z zaklepanjem je tesno povezano tudi šifriranje ali s tujko kriptografija. Razvoj šifer in različnih kod za skrivanje vsebine sporočil sega tisočletja v preteklost, kar priča o univerzalnosti človekove želje po zaupni komunikaciji. Že v stari Mezopotamiji so na glinenih tablicah odkrili recepte za glazuro na keramiki, ki so bili namenoma napisani v nestandardnem, nerazumljivem jeziku. Precej več vemo o šifriranju v antični Grčiji, kjer so pomen besedila zakrili z zamenjavo črk. Če ostanejo črke nespremenjene, njihova mesta pa pomešamo, se postopek imenuje transpozicijska šifra, za kar so stari Grki izdelali poseben mehanski pripomoček. Da so tudi Rimljani znali šifrirati, priča poimenovanje Cezarjeva šifra, pri kateri je vsaka črka zamaknjena za isto število mest v abecedi, zato sodi med zamenjalne šifre.