Anže Rozman: Iz daljne preteklosti v prihodnost

Ali bo Anže Rozman in z njim Slovenija dobila prvega emmyja, bo znano 15. januarja, prav na skladateljev rojstni dan.
Fotografija: Anže Rozman: »Lahko bi rekel, da se v glasbi ukvarjam s prihodnostjo, daljno preteklostjo in začetkom življenja, te stvari me res zanimajo.« FOTO: Claire Lejeune
Odpri galerijo
Anže Rozman: »Lahko bi rekel, da se v glasbi ukvarjam s prihodnostjo, daljno preteklostjo in začetkom življenja, te stvari me res zanimajo.« FOTO: Claire Lejeune

Na podelitvi emmyjev 15. januarja 2024, prav na njegov 35. rojstni dan, bo znano, ali bo skladatelj Anže Rozman kot prvi Slovenec dobil to nagrado.

Julija letos je namreč odjeknila novica, da je z oskarjevcem Hansom Zimmerjem (Rainman, Levji kralj, Dune: peščeni planet, Gladiator ...) in skladateljico Karo Talve nominiran za prestižno nagrado primetime emmy za izvirno dramsko glasbo v dokumentarni seriji Prehistoric Planet (2022). Zdaj je kot soavtor podpisal tudi glasbo za štiridelni dokumentarec o nogometnem fenomenu Davidu Beckhamu, ki ga od oktobra spremljamo na Netflixu.

Anže Rozman, slovenski skladatelj in violončelist, je že zgodaj začel komponirati za različne projekte v Sloveniji, med drugim je sodeloval s kolektivom ­Laibach,­ s skupino Dunkin Devils, poučeval na glasbeni akademiji, napisal glasbo za film Dekleta ne jočejo, dokumentarec Borisa Jurjaševiča Tkanje pogledov in kriminalno serijo TV Slovenija Primeri inšpektorja Vrenka.

image_alt
Anže Rozman: filmski skladatelji smo manipulatorji čustev

Že kot otroka ga je fascinirala glasba Hansa Zimmerja, ne nazadnje se je za diplomsko delo lotil prav študije Zimmerjeve filmske glasbe za ep Ridleyja Scotta Gladiator. »Hansova filmska glasba je bila drugačna od vsega, kar smo bili prej vajeni. Uspelo mu je ustvariti nov žanr.« Med magistrskim študijem na glasbenem kolidžu Berklee Valencia je dobil priložnost, da je v londonskih Air Studios snemal magistrsko skladbo.

Po naključju je prav takrat tam snemal tudi Hans Zimmer, in to glasbo za film Interstellar Christopherja Nolana. Rozman je Zimmerju poslal svojo skladbo, ta pa je bil nad delom mladega skladatelja tako navdušen, da ga je povabil v svoj studio Bleeding Fingers Music. Leta 2018 se je Rozman uradno preselil v Los Angeles in postal del ustvarjalnega kolektiva. Tam je spoznal tudi zaročenko, skladateljico Karo Talve, s katero zdaj živita v Pacific Palisades nedaleč od Santa Monice.

Rad poudari, da je ustvarjanje glasbe za tovrstne serije ekipno delo. Najprej je treba ustvariti glavno temo oziroma melodijo, šele potem se začne ustvarjati glasba na sliko. Zato je pomembno, kot pravi Rozman, da so vsi v ekipi na isti valovni dolžini.

V kolektivu je komponiral glasbo za različne dokumentarne serije, med drugim za BBC-jevo Planets, ki govori o našem osončju, in Universe, ki govori o celotnem vesolju ter pokriva časovni razpon od 13,8 milijarde let v preteklost do 11 trilijonov let v prihodnost. »Lahko bi rekel, da se v glasbi ukvarjam s prihodnostjo, daljno preteklostjo in začetkom življenja, te stvari me res zanimajo,« je dejal v pogovoru za MMC.

V naravoslovni seriji Prehistoric Planet (Apple TV+) se je podal v daljno preteklost; 2. epizoda, po kateri nas vodi sir David Attenborrough, predstavlja dinozavre ne zgolj kot starodavne pošasti, ampak tudi kot čudovita bitja iz naše preteklosti, skladatelji pa so imeli nalogo, da z glasbo ljudi popeljejo v čas pred 66 milijoni let in »podprejo iluzijo, da na zaslonu gledajo bitja, ki so nekoč živela, ne pa animacije«, kot je dejal Rozman za MMC.

Anže Rozman: Režiser serije Beckham Fisher Stevens je dal idejo, da bi glasba za dokumentarec nogometne ikone zvenela baročno. FOTO: Claire Lejeune
Anže Rozman: Režiser serije Beckham Fisher Stevens je dal idejo, da bi glasba za dokumentarec nogometne ikone zvenela baročno. FOTO: Claire Lejeune

To so Zimmer, Kara Talve in Rozman dosegli z uporabo orkestra, ki ljudem daje občutek »nečesa znanega in varnega«, hkrati pa so iskali način, da bi z glasbo poustvarili daljno preteklost ... Z zaročenko Karo sta se na potovanju po Arizoni v enem od tamkajšnjih narodnih parkov zazrla v odtis stopinje dinozavra in dobila idejo, da bi ustvarila nove inštrumente. V ustvarjalnem procesu, ki je trajal tri leta, se je rodilo več novih glasbil iz okamnelega lesa, replik fosilov dinozavrov in kosti. Boštjan Gombač je zanje posnel tudi zvok replike neandertalske piščali iz jame Divje babe. Glasbo za serijo so posneli z BBC-jevim simfoničnim orkestrom iz Walesa.

Nominacija za nagrado emmy ima zanj poseben pomen, pravi Rozman. Emmyji so ne nazadnje oskarji televizijske industrije, cehovske nagrade, za katere lahko glasujejo le člani Akademije Emmy, torej ljudje, ki so sami glasbeniki in producenti. Najbolj je vesel, kot pravi, ker si priznanje deli z zaročenko Karo Talve in Hansom Zimmerjem. »Njegova glasba me je spremljala in navdihovala od zgodnjih najstniških let. Skozi proces ustvarjanja sem se od obeh nenehno učil in rasel.«

Glasba iz serije je že prejela nagrado za najboljšo izvirno glasbo za dokumentarno serijo na Hollywood Music in Media Awards (HMMAs) ter nominacijo za nagrade bulldog television broadcast 2022.

Štiridelna tv-serija o globalnem nogometnem fenomenu Davidu Beckhamu je že dolgo vzbujala velika pričakovanja, jeseni pa so jo začeli predvajati na Netflixu. Ustvarjalni proces pri Beckhamu je bil bolj hektičen, saj so imeli v studiu za komponiranje glasbe na voljo zgolj tri tedne. Dobro je bilo, da si je lahko sam izbral sodelavce s podobnim pristopom, in sicer skladatelja Camila Forera, ki je pri Bleeding Fingers Music začel kot njegov asistent, in trenutnega asistenta, skladatelja Chrisa Brocata.

Projekti, kakršen je bil tudi ta, običajno pridejo s posebnimi navodili: režiser serije Beckham Fisher Stevens je imel natančen načrt za vsako sekvenco, on je tudi dal idejo, da bi glasba za dokumentarec nogometne ikone zvenela baročno, pravi Rozman. Sprva nenavadna ideja se je pokazala za odlično rešitev, v dokumentarcu ob ključnih trenutkih iz zasebnega življenja, ob vzponih in padcih, na nogometnem igrišču in v medijih, godala stopnjujejo napetost. Vse solistične dele violončela je odigral in posnel skladatelj sam.

»Filmski skladatelji smo pravzaprav manipulatorji čustev,« je dejal Rozman v pogovoru za Delo pred dvema letoma. »Pri dokumentarnih filmih z glasbo je treba nazorno opisati, kaj se dogaja na zaslonu, in se odzivati predvsem na sliko. V glasbi za igrane filme in serije pa je treba biti bolj pazljiv, kot na primer pri Vrenku, da z glasbo prehitro ne izdaš, kdo je morilec.«​

Preberite še:

Komentarji: