Nogometaši po 24 letih spet na EP, Roglič se je snel z verige
V slovenskem športu so leta 2023 najbolj odmevale zmaga Primoža Rogliča na dirki po Italiji, uvrstitev nogometašev na prvo veliko tekmovanje po 14 letih, bronasta kolajna odbojkarjev na evropskem prvenstvu in nastop košarkarjev na SP.
V spomin ljubiteljev najpomembnejše postranske stvari na svetu se je najbolj vtisnil 20. november. To je bil dan, ko je imela Slovenija v nogometu drugo zaključno žogo za uvrstitev na euro 2024 v Nemčiji. Izbranci Matjaža Keka so si v tem kvalifikacijskem ciklu z dobrimi predstavami priborili možnost, da so sami odločali o svoji usodi. Pa tudi vrnili navijače, saj je bil stadion Stožice na zadnjih dveh tekmah slovenske izbrane vrste razprodan.
Slovenija bi lahko EP potrdila že nekaj dni prej na Danskem, a takrat še ni šlo, zato pa je 20. novembra padel Kazahstan. Slovenija je potrebovala točko, na koncu je dobila vse tri po dvojnem udarcu Benjaminov (Šeška in Verbiča), tako da se je veliko slavje lahko začelo. Generacija pod vodstvom Keka ob igrišču in vzhajajočega zvezdnika Šeška na igrišču je tako dočakala svoj prvi vrhunec, Slovenija pa se je po svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010 znova uvrstila na veliko tekmovanje.
A ni bila le reprezentanca tista, ki je navduševala nogometno Slovenijo. Še posebej v Ljubljani so se razveselili zgodovinskega uspeha Olimpije – državnega in pokalnega prvaka –, ko je poleti začela evropsko pot v kvalifikacijah lige prvakov, končala pa jo je, prvič v zgodovini kluba, v enem od tekmovanj v jesenskem skupinskem delu.
Za trenutek se je zdelo, da bo Ljubljano zajela prava nogometna evforija, ko je v mesto prišel veliki Galatasaray. Evforija se je do jeseni nekoliko ohladila, Olimpija pa je v svojem prvem nastopu v konferenčni ligi ob Lillu, Klaksviku in Slovanu iztržila tretje mesto v skupini, dve zmagi in, ne nazadnje, tudi solidno finančno injekcijo krovne zveze Uefe.
V ekipnih športih so slovenski navijači veliko pričakovali tudi od košarkarske izbrane vrste. Pozno poleti so jo pospremili v Azijo na SP, ki je veljalo za nekakšen popravni izpit po lanskem razočaranju na evropskem. Upi in želje po medalji so se na koncu vendarle izkazali za previsoke, v četrtfinalu je bila bolj kakovostna Kanada, ki je pozneje prišla do svoje prve medalje na SP. Sloveniji je ostalo sedmo mesto in še enkrat potrditev status superzvezdnika Luke Dončića, ki je SP končal v najboljši peterki in s 27 točkami na tekmo najboljši strelec.
Do medalje pa so prišli odbojkarji. Slovensko javnost so v zadnjih letih že kar nekoliko razvadili z uspehi, tako da navijači na vsakem EP pričakujejo nov uspeh. Dočakali so ga tudi letos. Potem ko je Slovenija na zadnjih štirih EP trikrat osvojila srebro, je letos morala v polfinalu priznati premoč Poljakom – poznejšim prvakom –, je pa v malem finalu odpravila Francijo, potem ko je po zapravljenem vodstvu z 2:0 dobila odločilni peti niz.
Manj uspešni so bili hokejisti, na SP elitne skupine v Rigi so nastopili po šestih letih premora, a so po sedmih porazih v predtekmovanju že izpadli v nižjo divizijo I, jeseni pa dobili novega selektorja Eda Terglava. Rokometaši so bili deseti na SP na Poljsem in Švedskem, rokometašice 11. na SP v Skandinaviji.
Tako kot je v zadnjih letih že običaj, pa so imeli veliko besede kolesarji. Tadej Pogačar je sezono ob številnih zmagah na enodnevnih in večetapnih dirkah končal na prvem mestu lestvice UCI, zmanjkala pa je pika i - tako želena nova zmaga na Touru, ki jo je odnesel Jonas Vingegaard.
Slovenski junak kolesarskega leta pa je bil tokrat Primož Roglič. Dobil je Giro, a ne le to. Dobil ga je na epski način, ko je na predzadnji etapi slavil na vzponu na Višarje, pred tisoči slovenskih navijačev in zastav ter potem, ko se mu je na najhujšem klancu snela veriga na kolesu ... Kako se je Primož »snel s ketne«, kot so dogodek poimenovali navijači, in dan pozneje zmago še potrdil v Rimu, pa bo šlo v slovensko športno zgodovino.
Slovenske športne navdušence je znova razveseljevala tudi športna plezalka Janja Garnbret. Ta si je februarja poškodovala palec na nogi, izpustila začetek sezone, a se nato na plezalne stene vrnila zmagovalno in avgusta potrdila status najboljše na svetu.
Na SP v Bernu je postala dvakratna svetovna prvakinja v balvanih in kombinaciji balvanov in težavnosti, temu pa je dodala še srebro v težavnosti. Štiriindvajsetletna športnica je do zdaj osvojila že osem naslovov na SP, v letu 2024 pa bo v Parizu branila olimpijski naslov.
Leto 2023 pa je bilo tudi leto velikih športnih dogodkov v Sloveniji. Nekaj manj pozornosti je, tudi zaradi hitrega slovesa domače izbrane vrste, ki se je poslovila že po predtekmovanju, poželo žensko košarkarsko EP. Sogostitelj Slovenije je bil Izrael, Ljubljana pa je gostila odločilne boje.
Že pozimi pa je bil v Sloveniji dogodek, ki so ga prireditelji oglaševali kot največjega v zgodovini samostojne Slovenije. A svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici vsaj v prvem tednu ni izpolnilo pričakovanj. Tudi zaradi izjemno majhnega števila gledalcev, precej zasoljenih cen in slabega obiska iz tujine.
A vse te pomanjkljivosti prvega tedna so nato z uspešnimi nastopi prekrili domači športniki. Navijači so za odločilne tekme v smučarskih skokih vendarle bolj napolnili tribune in poskrbeli za vsaj približno planiško vzdušje. Skakalci in skakalke pa so jim vračali z medaljami – osvojili so tri, med njimi sta bili dve zlati. Svetovni prvak je postal Timi Zajc, ki je pozneje dodal še zlato v ekipni konkurenci. Mešana skakalna ekipa pa je bila bronasta.
Smučarska skakalka Ema Klinec je postavila svetovni rekord v smučarskih poletih in osvojila 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Skakalka s palico Tina Šutej je osvojila drugo mesto na dvoranskem EP, 2. mesto na evropskih igrah, 4. mesto na SP in 2. mesto skupno v diamantni ligi. Judoistka Andreja Leški je osvojila 2. mesto na SP in bila najboljša na EP (do 63 kg. Boksarka Ema Kilinec je postala svetovna prvakinja v supervelterski kategoriji po verzijah WBO in WBC.
Kanuist Benjamin Savšek je postal svetovni prvak v slalomu na divjih vodah, Luka Božič pa dosegel skupno zmago v svetovnem pokalu. Metalec diska Kristjan Čeh je bil 2. na SP, 1. na evropskih igrah in 2. skupno v diamantni ligi. Strelec Rajmond Debevec je postal svetovni prvak z velikokalibrsko puško leže 300 m. Alpski smučar Žan Kranjec je zasedel 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v veleslalomu. Kolesar Matej Mohorič je zmagal na dirki po Poljski in postal svetovni prvak na makadamu (gravel).
V Mariboru pa so poleti pripravili Ofem, olimpijski festival za mlade športnike. Ni bilo tako odmevno kot Planica, a so po številnih težavah, predvsem pri sestavi proračuna, v štajerski prestolnici le izpeljali velik športni projekt, na katerem so domači športniki osvojili devet medalj.
