Najstnik iz Radovljice zabil gol za naslov prvaka
Po izjemnem boju so se Jeseničani proti Olimpiji veselili zmage v podaljšku odločilne 5. tekme finala končnice DP v hokeju na ledu.
Odpri galerijo
Hokejsko vladarsko žezlo se je po treh letih vrnilo na Gorenjsko. FOTO: Jože Suhadolnik
Novi državni prvaki so hokejisti moštva SIJ Acroni Jesenice. Po izjemnem boju so z golom odločitve v podaljšku zmagali na 5. tekmi finala domačega prvenstva na ljubljanskem ledu in tako ugnali hokejiste SŽ Olimpije, zmagovalce alpske lige in nove člane ICEHL. Skupni izid napete finalne serije je 3:2, Jeseničani pa so se tako podpisali pod 13. naslov v samostojni Sloveniji in 36. skupno v zgodovini železarskega mesta.
Spomini so se vračali, potek finala do včerajšnje zadnje odločilne tekme za naslov najboljšega hokejskega moštva na Slovenskem je dejansko ponudil dramo kot v časih izpred domala treh desetletij. Vroče je bilo tudi v pisarnah, tudi psihologiji pripada zmaga v vojni. In včasih je (bilo) v slovenskih hokejskih krogih kot na bojišču.
Toda na koncu ključne odločitve pripadajo dogajanju na ledeni ploskvi in na tej je bilo tako, da sta moštvi v finalno tekmo št. 5 vstopili z izhodiščem 2:2. Če bi sodili po videnem do sinočnjega dvoboja, so bili oboji boljši na gostovanjih, pogled zgolj v to zadnjo tekmo kot popotnico tega tivolskega večera pa je ponujal vlogo favoritov Ljubljančanom.
Strelci: 1:0 – Mušič (Pance, Magovac, 5), 2:0 – Simšič (Zibelnik, 9), 2:1 – Jezovšek (Planko, Tomaževič, 35), 2:2 – Jezovšek (Tomaževič, Sodja, 53), 2:3 – Mašič (Hebar, 70).
Kazenske minute: Olimpija 2, Jesenice 6.
Olimpija: Hölsä, Spreitzer; Bošković, Brus, Magovac, Štebih, Pulli, Zibelnik, Zorko; Bohinc, Čimžar, Kujavec, Mušič, Pance, Pešut, Simšič, Sever, Ulamec, Vallerand.
Jesenice: Us, Avsenik; Crnović, Mašič, Planko, Ščap, Širovnik, Stojan, Tavželj, Urukalo; Đumić, Hebar, Jezovšek, Kočar, P. Rajsar, S. Rajsar, Sodja, Šturm, Svetina, Tavčar, Tomaževič.
Ti so že v to finalno serijo vstopili kot resnejši kandidati za naslov zavoljo širše izbire kakovostnih hokejistov in lovorike v alpski ligi. In tako je bilo od uvodnih minut, ko so si zgodaj priigrali vodstvo, z natančno akcijo, ki jo je kronal izkušeni Aleš Mušič, podobno kot kapetan Žiga Pance zgled marsikomu po pristopu in sposobnostih na tekmah odločitve. Pred dvema letoma je takrat on kot kapetan dvignil pokala za zmagi v alpski ligi in državnem prvenstvu.
Zmaji so kmalu uvodno prednost zvišali, Jeseničani so bili na drugi strani povsem neprepoznavni. Mlačni, nepovezani, kot da ne bi šlo za tekmo odločitve. Prednost gostiteljev bi bila lahko po tej prvi tretjini še višja, železarji niti ob prednosti igralca več niso resneje ogrozili Paava Hölsäja, Finca v vratih Ljubljančanov.
Kazalo je, da bodo vodilni trije funkcionarji hokejske zveze – predsednik Matjaž Rakovec, generalni sekretar in obenem športni direktor Dejan Kontrec ter tehnični direktor Jure Penko – ob koncu čestitali zeleno-belemu taboru za novi naslov, 25. v tivolski zgodovini. Toda hokej je hitra in nepredvidljiva igra, kar težko je bilo verjeti, da bi se Jeseničani tako anemično vdali, kot je bilo to videti v 1. tretjini. Povrhu so se Ljubljančani soočali z izčrpanostjo po dveh finalnih serijah in posledično poškodbami.
Železarji so se v drugi polovici tekme prebudili iz spanca, zabili gol priključka in v finišu druge tretjine uprizorili več nevarnih akcij kot dotlej skupaj. A tudi posamezni Olimpijini poskusi so bili nevarni, Žan Us je ostajal na hudih preizkušnjah.
Zadnjih dvajset minut je ponudilo precej dinamike, kolikor jo je pač mogoče ob koncu sezone pričakovati, in zvrhan koš bojevitosti na obeh straneh, vložek – naslov prvaka – je bil pač velik. Priložnosti za zmago v rednem delu so imeli oboji, domači tabor je razjezil nekaznovan udarec s komolcem v Marca-Olivierja Valleranda, lahko bi nato prišlo do zasuka, obenem pa je Olimpija v zadnjih dveh minutah močno pritisnila, pa se Us v vratih železarjev ni dal.
Sledil je podaljšek, prvi v tej finalni seriji. Kot se dejansko spodobi za tako izenačeno končnico, kot sta jo tokrat uprizorili moštvi Olimpije in Jesenic. In tukaj velika priložnost za zmaje s hokejistom več na ledu. Toda Us je vnovič kraljeval v vratih gostov, gola odločitve še ni bilo.
Nato pa ga je v hitrem napadu zabil Bine Mašič, 18-letni jeseniški branilec, doma iz Radovljice, ter se prepustil prešernemu in še dolgemu veselju s soigralce. Hokejsko vladarsko žezlo se je po treh letih vrnilo na Gorenjsko.
Če ne bi bilo zloveščega virusa, bi domači hokejski sezoni sledilo svetovno prvenstvo skupine B v Ljubljani, kjer bi naši risi lovili vizum prvega svetovnega razreda, v katerem so bili nazadnje leta 2017. Tako pa so se pri mednarodni zvezi odločili izpeljati letos le elitno prvenstvo, to bo od 22. maja do 6. junija v Rigi.
Da slovenska izbrana vrsta ne bi le počivala, bo od sobote v Ljubljani zanimiv mednarodni turnir, na katerem bodo poleg izbrancev Matjaža Kopitarja nastopili še Avstrijci, Francozi, Poljaki, Ukrajinci in Romuni. Naši hokejisti so se prejšnji teden zbrali na Bledu, zdaj pa so že v Ljubljani, kjer bodo pričakali sobotno premiero s severnimi sosedi. Pri Kopitarjevi selekciji je pričakovati še nekaj sprememb s prihodi akterjev iz domačega finala.
Spomini so se vračali, potek finala do včerajšnje zadnje odločilne tekme za naslov najboljšega hokejskega moštva na Slovenskem je dejansko ponudil dramo kot v časih izpred domala treh desetletij. Vroče je bilo tudi v pisarnah, tudi psihologiji pripada zmaga v vojni. In včasih je (bilo) v slovenskih hokejskih krogih kot na bojišču.
Toda na koncu ključne odločitve pripadajo dogajanju na ledeni ploskvi in na tej je bilo tako, da sta moštvi v finalno tekmo št. 5 vstopili z izhodiščem 2:2. Če bi sodili po videnem do sinočnjega dvoboja, so bili oboji boljši na gostovanjih, pogled zgolj v to zadnjo tekmo kot popotnico tega tivolskega večera pa je ponujal vlogo favoritov Ljubljančanom.
SŽ Olimpija : SIJ Acroni Jesenice 2:3 (2:0, 0:1, 0:1 – 0:1)
Dvorana Tivoli, brez gledalcev, sodniki Piragić (Hrv), Trilar, Bergant, Hribar (vsi Slo).Strelci: 1:0 – Mušič (Pance, Magovac, 5), 2:0 – Simšič (Zibelnik, 9), 2:1 – Jezovšek (Planko, Tomaževič, 35), 2:2 – Jezovšek (Tomaževič, Sodja, 53), 2:3 – Mašič (Hebar, 70).
Kazenske minute: Olimpija 2, Jesenice 6.
Olimpija: Hölsä, Spreitzer; Bošković, Brus, Magovac, Štebih, Pulli, Zibelnik, Zorko; Bohinc, Čimžar, Kujavec, Mušič, Pance, Pešut, Simšič, Sever, Ulamec, Vallerand.
Jesenice: Us, Avsenik; Crnović, Mašič, Planko, Ščap, Širovnik, Stojan, Tavželj, Urukalo; Đumić, Hebar, Jezovšek, Kočar, P. Rajsar, S. Rajsar, Sodja, Šturm, Svetina, Tavčar, Tomaževič.
Ti so že v to finalno serijo vstopili kot resnejši kandidati za naslov zavoljo širše izbire kakovostnih hokejistov in lovorike v alpski ligi. In tako je bilo od uvodnih minut, ko so si zgodaj priigrali vodstvo, z natančno akcijo, ki jo je kronal izkušeni Aleš Mušič, podobno kot kapetan Žiga Pance zgled marsikomu po pristopu in sposobnostih na tekmah odločitve. Pred dvema letoma je takrat on kot kapetan dvignil pokala za zmagi v alpski ligi in državnem prvenstvu.
Zmaji so kmalu uvodno prednost zvišali, Jeseničani so bili na drugi strani povsem neprepoznavni. Mlačni, nepovezani, kot da ne bi šlo za tekmo odločitve. Prednost gostiteljev bi bila lahko po tej prvi tretjini še višja, železarji niti ob prednosti igralca več niso resneje ogrozili Paava Hölsäja, Finca v vratih Ljubljančanov.
hokej, prvaki, Jesenice
Kazalo je, da bodo vodilni trije funkcionarji hokejske zveze – predsednik Matjaž Rakovec, generalni sekretar in obenem športni direktor Dejan Kontrec ter tehnični direktor Jure Penko – ob koncu čestitali zeleno-belemu taboru za novi naslov, 25. v tivolski zgodovini. Toda hokej je hitra in nepredvidljiva igra, kar težko je bilo verjeti, da bi se Jeseničani tako anemično vdali, kot je bilo to videti v 1. tretjini. Povrhu so se Ljubljančani soočali z izčrpanostjo po dveh finalnih serijah in posledično poškodbami.
Železarji so se v drugi polovici tekme prebudili iz spanca, zabili gol priključka in v finišu druge tretjine uprizorili več nevarnih akcij kot dotlej skupaj. A tudi posamezni Olimpijini poskusi so bili nevarni, Žan Us je ostajal na hudih preizkušnjah.
Zadnjih dvajset minut je ponudilo precej dinamike, kolikor jo je pač mogoče ob koncu sezone pričakovati, in zvrhan koš bojevitosti na obeh straneh, vložek – naslov prvaka – je bil pač velik. Priložnosti za zmago v rednem delu so imeli oboji, domači tabor je razjezil nekaznovan udarec s komolcem v Marca-Olivierja Valleranda, lahko bi nato prišlo do zasuka, obenem pa je Olimpija v zadnjih dveh minutah močno pritisnila, pa se Us v vratih železarjev ni dal.
Sledil je podaljšek, prvi v tej finalni seriji. Kot se dejansko spodobi za tako izenačeno končnico, kot sta jo tokrat uprizorili moštvi Olimpije in Jesenic. In tukaj velika priložnost za zmaje s hokejistom več na ledu. Toda Us je vnovič kraljeval v vratih gostov, gola odločitve še ni bilo.
Nato pa ga je v hitrem napadu zabil Bine Mašič, 18-letni jeseniški branilec, doma iz Radovljice, ter se prepustil prešernemu in še dolgemu veselju s soigralce. Hokejsko vladarsko žezlo se je po treh letih vrnilo na Gorenjsko.
Konec DP, zdaj na sceni risi
Če ne bi bilo zloveščega virusa, bi domači hokejski sezoni sledilo svetovno prvenstvo skupine B v Ljubljani, kjer bi naši risi lovili vizum prvega svetovnega razreda, v katerem so bili nazadnje leta 2017. Tako pa so se pri mednarodni zvezi odločili izpeljati letos le elitno prvenstvo, to bo od 22. maja do 6. junija v Rigi.
Da slovenska izbrana vrsta ne bi le počivala, bo od sobote v Ljubljani zanimiv mednarodni turnir, na katerem bodo poleg izbrancev Matjaža Kopitarja nastopili še Avstrijci, Francozi, Poljaki, Ukrajinci in Romuni. Naši hokejisti so se prejšnji teden zbrali na Bledu, zdaj pa so že v Ljubljani, kjer bodo pričakali sobotno premiero s severnimi sosedi. Pri Kopitarjevi selekciji je pričakovati še nekaj sprememb s prihodi akterjev iz domačega finala.
