Kdo je začel denarno vojno?

Ko se bodo vlagatelji vrnili, se bo videlo, ali so ameriški skladi za zavarovanje rizičnih naložb igrali na pravo karto.

pon, 01.02.2016, 20:00

Nekaj največjih ameriških skladov za zavarovanja rizičnih naložb meni, da mora kitajska valuta devalvirati, in to za 20 do 50 odstotkov glede na sedanjo vrednost. Prav zdaj prodajajo vsa sredstva, vložena v delnice in v industrijsko blago, katerih vrednost je ogrožena zaradi upočasnjevanja kitajske gospodarske rasti, pri čemer pričakujejo velikanske dobičke.

Časopis Wall Street Journal je v nedeljo objavil, da je Kyle Bass, ustanovitelj Hayman Capital Managementa, prodal večino svojih delnic in obveznic ter se tako osredotočil na nepokrito prodajo renminbi juana in hongkonškega dolarja. Prepričan je, da bo si bo zagotovo pridobil velikanski zaslužek, če bosta ti dve valuti korenito devalvirali v prihodnjih treh letih.

Kitajski partijski mediji so se odzvali z ogorčenim napadom na »radikalne špekulante« in analitiki pričakujejo, da bodo v Pekingu uporabili vsa sredstva, da bi juan zaščitili pred nenadnim zmanjšanjem njegove vrednosti. Mnogi kljub vsemu za začetek valutne vojne krivijo prav kitajsko vlado, in to zaradi nepričakovane devalvacije juana v minulih mesecih. Razvojni strategi v Pekingu so hoteli s tem pognati veter v krila svojemu opešanemu izvozu.

»Kitajska ima v roki dovolj 'kart', s katerimi se lahko upre tveganjem, s katerimi se srečuje zaradi nepokrite prodaje juanov,« je zapisal komentator časopisne agencije Xinhua. Razmah valutne vojne bi lahko ustavili, denimo, z obrazložitvijo denarne politike, ki jo namerava azijska sila izvajati v letošnjem letu.

Guverner Narodne banke kitajske Zhou Xiaochuan ob vsem tem molči. Pravzaprav se ni oglasil že nekaj mesecev, tako da so dvomi vlagateljev glede tega, v katero smer se bo gibala kitajska valuta, povsem razumljivi.

Zhou Xiaochuan se ni udeležil Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, čeprav je bila ena glavnih tem tega srečanja prav usoda kitajskega gospodarstva. Zaradi njegova odsotnosti je ostala izjava ameriškega milijarderja Georgea Sorosa, da je za Kitajsko neizbežen »trd pristanek«, brez slehernega proti argumenta.

Dejstvo, da se Zhou Xiaochuan ne pojavlja v javnosti, tukaj tolmačijo z globokim sporom v kitajskem političnem vodstvu glede vprašanja, kam usmeriti renminbi juan – ali naj bi ga spremenili v globalno valuto in težili k njegovi čimprejšnji konvertibilnosti, ali naj bi se še nekaj časa držali konservativnih ukrepov urejanja tečaja. Slišati je bilo celo špekulacije o tem, da namerava najvišje partijsko vodstvo Zhouja odstaviti, vendar pa prevladuje prepričanje, da bodo za zdaj takšne odločitve preložili.

Kitajsko finančno zdravje bo nova testiranja doživelo šele po tradicionalnem novem letu, ki se začne prihodnji ponedeljek. Med prazniki bo trgovanje zamrlo. Šele ko se bodo vlagatelji vrnili na trge, se bo videlo, ali so ameriški skladi za zavarovanje rizičnih naložb igrali na pravo karto in koliko bo ta denarna vojna stala vse druge.

***

Več o novi valutni vojni lahko preberete že danes po 22. uri v večernem Delu, ki ga dobite v naši spletni aplikaciji za IOS in Android, oziroma jutri zjutraj v časopisu.

Prijavi sovražni govor