Tiskane izdaje
Ciudad de Panama − Afera #PanamaPapers je, kot kaže, naposled tudi »fizično« dosegla družbo Mossack Fonseca. Policisti in pripadniki enote za organizirani kriminal so namreč sinoči preiskali prostore družbe, ki se je po objavi svežnja 11,5 milijona dokumentov o kalnih finančnih poslih politikov, milijarderjev, znanih osebnosti, športnikov in mnogih drugih znašla v središču afere.
Kot so po preiskavi sporočili iz panamskega tožilstva, je preiskava v prostorih družbe Mossack Fonseca, katere dokumenti so razkrili, kako bogataši in vplivneži skrivajo svoje premoženje v davčnih oazah, potekala »brez incidentov in brez vmešavanja«, poroča agencija AFP. Med preiskavami, ki so potekale tako na sedežu družbe v glavnem mestu Paname kot v njenih podružnicah, so policisti iskali dokumentacijo o morebitnem nezakonitem početju družbe, osumljene utaje davkov in prevare. Tožilstvo podrobnosti o rezultatih preiskave ni razkrilo.
Kot poroča La Prensa, so bili med preiskavami v prostorih družbe Mossack Fonseca navzoči člani tožilstva, specializiranega za organizirani kriminal, pripadniki posebne enote, specializirane za boj proti pranju denarja in financiranje terorizma, strokovnjaki z oddelka za računalništvo na Inštitutu za forenzično medicino in osebje enote za finančne analize oddelka za pravosodne preiskave. Že v ponedeljek je inšpekcijo na družbi Mossack Fonseca na podlagi njihove pritožbe o vdoru v računalnike opravil tožilec, specializiran za tatvino intelektualne lastnine.
V Mossack Fonseci so se na preiskave sinoči odzvali s sporočilom prek družabnega omrežja twitter, v katerem so zapisali, da »še naprej sodelujejo z oblastmi v preiskavi na sedežu družbe«. Eden od njenih ustanoviteljev Ramón Fonseca je doslej sicer vseskozi poudarjal, da firma ni prekršila nobenih zakonov ali uničila kakršne koli dokumentacije ter da so vsi njeni posli zakoniti, piše Reuters.
Globalni odmev
Kot smo že poročali, je afera Panamski dokumenti izbruhnila pred dobrim tednom dni, ko je skupina novinarjev iz vsega sveta na podlagi odteklih dokumentov družbe Mossack Fonseca, ki jih je prejel nemški časnik Süddeutsche Zeitung ter jih delil z Mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ta pa s še več kot sto novinarskimi organizacijami po svetu, razkrila, kako so nekateri pripadniki globalne elite s pomočjo panamske odvetniške družbe svoje premoženje naložili v davčne oaze.
V mrežo se je med drugim ujelo več kot sto politikov, športnikov, slavnih ter drugih posameznikov in podjetij. Zaradi izbruha afere je bil po pritiskih protestnikov in politike s položaja primoran odstopiti islandski premier Sigmundur Davíða Gunnlaugsson; britanski premier David Cameron pa je moral pojasniti svoje naložbe v očetovem skladu in − skupaj z nekaterimi drugimi britanskimi politiki − razkriti svojo davčno napoved. Z vprašanji, povezanimi z afero in računi v davčnih oazah, se otepa tudi argentinski predsednik Mauricio Macri, proti kateremu je zvezno tožilstvo odprlo preiskavo. Preiskave so napovedali tudi v Avstraliji, Franciji, Indiji, Mehiki, Peruju, Španiji in drugod. V Rusiji so medtem razkritje pripisali ZDA in dodali, da hočejo nasprotniki Rusije na tak način doseči njeno poslušnost; na Kitajskem pa so blokirali medijsko poročanje o razkritjih.
V evropskem parlamentu so odvetniško družbo Mossack Fonseca in panamsko vlado pozvali na zagovor pred posebni parlamentarni odbor za obravnavo nepoštenih davčnih praks Taxe II, vzpostavljen po davčni aferi Luxleaks; poleg tega pa so poslanci evropsko komisijo pozvali k odločnejšemu ukrepanju. Komisija je nato včeraj za povečanje davčne preglednosti podjetij predlagala obvezno javno poročanje za največja podjetja, ki delujejo v EU.
V Panami pa so po izbruhu afere napovedali preiskavo razkritij. Panamski predsednik Juan Carlos Varela je obljubil, da bodo sodelovali z vsemi preiskovalci, a hkrati dodal, da bo branil podobo države. Panamske oblasti so pozneje sporočile, da bodo poglobile pogovore z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o izmenjavi davčnih informacij ter da bodo izboljšale tudi izmenjavo informacij s Francijo, ki je prejšnji teden posvarila, da bo Panamo znova uvrstila na svoj črni seznam davčnih oaz. S seznama so jo francoske oblasti odstranile leta 2012, po tem, ko sta državi sklenili bilateralni sporazum o boju proti utaji davkov. Panama se je sicer šele pred dvema mesecema prebila z mednarodnega »sivega seznama« držav, ki ne storijo dovolj v boju proti pranju denarja in morebitnemu financiranju terorizma.
