Tiskane izdaje
Bruselj - Na današnji mednarodni konferenci o eboli, ki se je udeležuje več kot 60 delegatov iz različnih držav in organizacij, so voditelji treh afriških držav, najbolj prizadetih med zadnjim izbruhom ebole, pozvali k nekakšnemu Marshallovemu načrtu za zahod Afrike. Kot pravijo, epidemija ni zahtevala le visokega človeškega davka, ampak je načela že tako šibko gospodarstvo.
»Vpliv ebole na naša gospodarstva je bil velik. Najbolj pomemben dolgoročni odziv na izbruh torej leži v načrtu in strategiji za gospodarsko okrevanje,« je povedala liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf. Mednarodne partnerje je pozvala, naj jim še naprej stojijo ob strani in poudarila, da bodo za dolgoročno ekonomsko okrevanje potrebna »znatna sredstva, morda celo nekakšen Marshallov načrt«. »O Marshallovem načrtu govorimo zato, ker je izbruh ebole kot vojna,« pa je dodal gvinejski predsednik Alpha Conde.
Najhujša epidemija ebole v zgodovini je najbolj prizadela Liberijo, Sierro Leone in Gvinejo, države, v katerih živi skupaj več kot 20 milijonov ljudi. S smrtonosnim virusom se je okužilo skoraj 24.000 ljudi, več kot 9700 jih je bitko z boleznijo izgubilo. V državah so vladale izredne zdravstvene razmere. Bolnišnice so vsa svoja sredstva, tudi tista za bolezni, kot so ošpice, malarija in Aids, namenile oskrbi okuženih z ebolo, za katero ni zdravila. Ljudje so v strahu pred okužbo in zaradi množičnih karanten ostajali doma, po ocenah Svetovne banke se bo BDP treh držav v letošnjem letu tudi zato skrčil za 12 odstotkov.
Težavni zadnji metri pred ciljem
Mednarodna skupnost je za boj proti virusu hemoragične mrzlice obljubila 4,9 milijarde dolarjev, doslej je bilo izplačanih 2,4 milijarde dolarjev. Kljub temu v treh državah beležijo padanje števila novih primerov - tedensko se z virusom na novo okuži približno 100 ljudi, na vrhuncu epidemije avgusta in septembra se jih je med 800 in 900.
Strokovnjaki medtem opozarjajo pred prehitrim slavjem - epidemije ni konec, dokler še zadnji okuženi ne prebolijo ebole. »Razmere so se obrnile na bolje, a je kljub izboljšanju in uspehom virus še vedno prisoten. Bitka se nadaljuje,« je povedal predsednik Sierre Leone Ernest Bai Koroma.
Današnja konferenca ni bila donatorska. Glavni namen je bil analizirati stanje in zagotoviti, da bo finančna pomoč porabljena učinkovito. O morebitni dodatnih finančnih sredstvih bodo mednarodni donatorji razpravljali aprila v Washingtonu na konferenci, ki jo organizirata Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, maja ji bo sledila še ena konferenca, takrat na pobudo generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna.
