Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal ukaz za napad na letalsko oporišče sirske vojske, s katerega je bil menda izveden torkov napad z bojnim plinom na mesto Han Šajhun v osrednji Siriji, v katerem je bilo ubitih več kot 70 civilistov, med njimi tudi mnogo otrok. Kmalu po tem so z ameriških rušilcev v vzhodnem Sredozemlju proti Siriji poletele vodene rakete tomahawk.
Po poročanju agencij so bila tarča napada letala, letališki bunkerji, sistemi zračne obrambe, radarji in skladišča orožja v letalskem oporišču Šajrat v pokrajini Homs, od koder so po ugotovitvah ameriške vojske poletela letala, ki so v torek odvrgla bombe z bojnim plinom na mesto v rokah uporniških sil. Sirske oblasti sicer vseskozi zavračajo odgovornost za torkov napad, krivdo zanj pa valijo na upornike.
***
Kaj se dogaja:
• Sirsko vojaško oporišče Šajrat je zadelo 59 ameriških raket tomahawk. Uničena je infrastruktura (letališka steza je ostala nepoškodovana). Umrli so štirje sirski vojaki, dva sta pogrešana.
• Washington je z današnjim obstreljevanjem odgovoril na torkov napad s kemičnim orožjem v mestu Han Šajhun.
• Washington je o napadu predčasno opozoril Moskvo. Med žrtvami ni ruskih državljanov.
• Ameriški nekoliko bolj spravljivi toni do režima Bašarja al Asada so preteklost, znova se zaostruje retorika med Moskvo in Washingtonom.
• Rusija je obsodila ameriško agresijo na suvereno državo, preklicali so sporazum o izogibanju incidentom v sirskem zračnem prostoru in zahtevali izredno zasedanje varnostnega sveta ZN. Napovedali so še krepitev sirskega zračnega obrambnega sistema.
• Sirska tiskovna agencija Sana poroča, da so ameriške rakete zadele tudi bližnjo vas Šajrat, pri čemer je umrlo devet civilistov, med njim tudi štirje otroci.
• Več ruskih odzivov in odzivov od drugod najdete TUKAJ.
***
Rusija je obsodila ameriško agresijo na suvereno državo, preklicali so sporazum o izogibanju incidentom v sirskem zračnem prostoru, ki sta ga državi podpisali leta 2015, in zahtevali izredno zasedanje varnostnega sveta ZN.
Proti oporišču je v petek zgodaj zjutraj poletelo skupaj 59 raket, ki so po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice povzročile precejšnjo škodo na infrastrukturi. Po besedah guvernerja province Homs Talala Barazija je bilo v napadu ubitih pet ljudi, sedem je ranjenih. Dodal je še, da je bilo napadeno oporišče izhodišče za operacije sirske vojske proti silam Islamske države v bližini Palmire, zaradi česar da ameriška akcija »koristi interesom teroristov«.
Satelitski posnetek napadenega letalskega oporišča Šajrat, ki leži kakih 20 kilometrov jugovzhodno od mesta Homs. Foto: AFP
Za zdaj ni jasno, ali je bilo nočno raketiranje ameriške vojske omejena maščevalna akcija ali gre za del širše vojaške operacije proti sirskim vladnim silam. Iz Bele hiše so sicer sporočili, da je bil napad namenjen »odvračanju režima od nadaljnje uporabe kemičnega orožja«, kar namiguje na prvo možnost.
Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost dejal, da je preprečevanje širjenja kemičnega orožja ključni nacionalni interes ZDA. Zagotovil je, da ni nobenega dvoma, da je Sirija uporabila prepovedano kemično orožje, kršila obveze iz konvencije proti kemičnemu orožju in zanemarila pozive varnostnega sveta OZN. »Številni poskusi spremembe Asadovega obnašanja so dramatično propadli. Zaradi tega se begunska kriza povečuje, regija se destabilizira, kar ogroža ZDA in zaveznike. Vse civilizirane države pozivam, naj se nam pridružijo v prizadevanjih za končanje klanja in prelivanja krvi v Siriji in končanje terorizma v vseh oblikah,« je sporočil Trump.
Za povečavo klikni na grafiko.
Ameriško bombardiranje režimskih tarč v Siriji prinaša tveganje nadaljnje zaostritve odnosov med ZDA in Rusijo, tesno zaveznico režima sirskega predsednika Bašarja al Asada. Iz Pentagona so sicer sporočili, da je bila Moskva vnaprej obveščena o ameriškem raketiranju, deli oporišča Šajrat, kjer so nameščene ruske sile, pa da niso bili tarča napada. V Kremlju so kljub temu obsodili »ameriško agresijo na suvereno državo in kršenje mednarodnega prava«, ki da je bilo »utemeljeno na izmišljotinah«. Predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je še posvaril, da je ameriška operacija močno škodovala odnosom med ZDA in Rusijo in še dodatno ogrozila napore za sestavo mednarodne koalicije za boj proti terorizmu.
Iz ruskega zunanjega ministrstva so še sporočili, da so prekinili sporazum z ZDA o izogibanju incidentom v sirskem zračnem prostoru. Sporazum je bil podpisan oktobra 2015, torej kmalu zatem, ko se je začelo rusko vojaško posredovanje v Siriji. Poleg tega je Moskva zahtevala izredno zasedanje članic varnostnega sveta ZN, na katerem bo glavna tema »nepremišljen« ameriški napad.
Iz obrambnega ministrstva so pozneje še sporočili, da bodo po napadu okrepili sirski zračni obrambni sistem. Ob tem so se obregnili tudi ob »učinkovitost« ameriškega napada, saj da je bila izjemna majhna – 23 izstrelkov je zadelo svojo tarčo, kam je poletelo 36 drugih, pa da ni jasno.
Dodali so še, da so v napadu umrli štirje sirski vojaki, dva sta pogrešana, šest pa je ranjenih. Uničenih je tudi šest vojaških letal, skladišči goriva in streliva, povsem nepoškodovane pa so letališke steze.
Ameriški predsednik Donald Trump med utemeljevanjem napada na Sirijo. Foto: Reuters
Številne druge države, med njimi Britanija, Turčija, Saudska Arabija, Izrael in Poljska, so sicer pozdravile ameriški napad na sirsko vojaško oporišče, pričakovano pa ga je obsodil Iran, tesni zaveznik Asadovega režima v boju proti upornikom.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande si bosta prizadevala, da bo Asad odgovarjal »za zločinska dejanja«, saj je po njunem mnenju prav on tisti, ki nosi vso odgovornost za ta razvoj.
Odzval se je Bašar al Asad, ki je v izjavi za javnost ameriški napad označil za »neumen in neodgovoren«, z njim pa naj bi ZDA dokazale svojo »kratkovidnost ter politično in vojaško zaslepljenost pred resničnostjo«.
Sirska tiskovna agencija Sana je danes še poročala, da ameriške rakete zadele tudi bližnjo vas Šajrat, pri čemer je umrlo devet civilistov, med njim tudi štirje otroci.
Petkov napad je sicer prvi znanilec nenadnega obrata politike Bele hiše do Sirije, saj sta ameriški zunanji minister Rex Tillerson in ameriška veleposlanica v Združenih narodih Nikki Haley še pred dnevi razlagala, da oblasti v Washingtonu ne bi motilo, če bi v Siriji porazili Islamsko državo, Asadov režim pa bi obstal. V nasprotju s tem je Tillerson včeraj zatrdil, da Bašar al Asad ne bi smel imeti nobene vloge v sirski prihodnosti, predsednik Trump pa ga je označil za »diktatorja, odgovornega za grozovit kemični napad na nedolžne civiliste«.
Haleyjeva je včeraj ob vseh obsodbah napada namignil, da so ZDA pripravljene enostransko ukrepati, če ZN znova ne bo uspelo kolektivno ukrepati proti sirskemu režimu. Resolucije, ki bi pozvala k neodvisni preiskavi torkovega napada v Han Šajhun, varnostnemu svetu ZN ni uspelo sprejeti. Ob koncu so bile na mizi tri različice resolucije, nobene niso dali na glasovanje.
V šest let trajajoči sirski državljanski vojni je bilo ubitih več kot 300.000 ljudi. Foto: AFP/Mohamad Abazeed
A vprašanje, ki se postavlja, je, koliko ima ameriška nočna operacija opraviti s strmoglavljenjem Asadovega režima, česar se nadejajo sirski uporniki, koliko pa je zgolj nastop za javnost, ki naj bi nekoliko pomiril ogorčenje zaradi pomora v Han Šajhunu, obenem pa dopustil, da se sirska morija nemoteno nadaljuje.
