Za aktivnejšo vlogo države pri financiranju športa
Država bi morala podvojiti sredstva za letni program športa in nadaljevati s spremembami davčne zakonodaje, podpirati pa bi morala tudi velike športne prireditve. Tudi v prihodnje je treba nagovarjati gospodarstvo, da bo še naprej podpiralo šport, je v intervjuju med drugim povedal Franjo Bobinac, podpredsednik Hisense International in predsednik Rokometne zveze Slovenije (RZS). Po njegovi oceni pa Slovenija na mednarodnem športnem političnem parketu ni dovolj močna.
Šport v Sloveniji ima visok multiplikativni učinek in velik (ne)posreden učinek na gospodarstvo. Se tako velikega učinka na vseh ravneh sploh dovolj zavedajo?
Šport je fantastičen ambasador ugleda Slovenije, pa tudi povezovalec vseh delov družbe. Sproža čustva, ki so običajno pozitivna in kot tak je del vseh nas Slovenk in Slovencev. Obenem pa je šport tudi gospodarska panoga, je posel.
Nedavna raziskava o satelitskih računih za šport, ki so jo opravili na ljubljanski Ekonomski fakulteti, je zanimiva, saj je pokazala, da vsakih 100 evrov, ki jih vložimo v šport, da rezultat 177 evrov, kar je ogromno. Poleg tega šport predstavlja kar 1,63 odstotka BDP, v športu je zaposlenih tudi okoli 2,5 odstotka aktivnega prebivalstva, v državno blagajno pa šport prispeva kar 320 milijonov evrov davkov in prispevkov.
Ne smemo pozabiti še na učinke športa na zdravje in zdrav način življenja vseh generacij. Včasih se vsega tega premalo zavedamo, največkrat takrat, ko nas športniki razveseljujejo z vrhunskimi rezultati. Bi pa morali izboljšati sistemsko financiranje športa, ker bomo drugače v prihodnosti imeli velike probleme.
G. Bobinac, kako pa bi lahko izboljšali sistemsko financiranje športa?
Za začetek morda to, da bi bilo treba razmisliti - to je lahko tudi usmeritev za prihodnjo vlado – o vzpostavitvi skupnega ministrstva za šport in turizem, saj sta ti panogi izredno prepleteni, na ta način pa bi bili lahko še bistveno bolj učinkoviti. Možne so tudi kakšne druge oblike delovanja, kot na primer urad za šport direktno pri vladi, z močnimi odgovornostmi in pristojnostmi, saj si šport zasluži močnejše, enovito telo. Treba bi bilo tudi pospešeno nadaljevati z davčnimi olajšavami.
Najbolj pomembno pa je dejstvo, da bi bilo potrebno podvojiti sredstva za letni program športa, ki danes znaša okoli 26 milijonov evrov za ves slovenski šport. Temu je treba seveda še prišteti sredstva na lokalni ravni in za investicije, vendar pa so sredstva iz letnega programa športa tista, ki jih potrebujejo nacionalne panožne športne zveze za delovanje reprezentančnih programov v vseh starostnih kategorijah. In omenjena številka predstavlja le 35 odstotkov oziroma dobro tretjino vseh njihovih potreb za delovanje reprezentančnih pogonov. Kje pa so še ostale zadeve, kot so administracija, razvoj, podpora, itd.
Država bi zato sredstva za letni program športa morala vsaj podvojiti na 52 milijonov evrov. V nasprotnem primeru bodo predvsem nacionalne panožne športne zveze morale začeti zmanjševati reprezentančne programe, najverjetneje mlajših kategorij, pa biti bolj selektivne glede tega, ali bodo imele moške in ženske programe ali samo eno. To pa bi bilo zelo slabo in si šport tega ne zasluži.
Lahko rečem, da je slovenski šport podhranjen, je na infuziji, ki mu jo pravzaprav ohranja gospodarstvo. Zato zahvala vsem pokroviteljem, uglednim slovenskim podjetjem, ki vlagajo v šport, saj brez njih ne bi bilo slovenskega športa in teh uspehov. Številna podjetja in posamezniki, ki vlagamo v šport danes, na to ne gledamo samo z vidika sponzorja, ampak tudi z vidika družbene odgovornosti. Ne more pa to biti nadomestilo za to, da bi država športu dajala premalo.
Tudi velike prireditve lahko dodatno doprinesejo k učinkom športa; ti se poznajo tudi pri infrastrukturi, razvoju lokalnega okolja, zaposlenosti, trajnostnem konceptu porabe, prepoznavnosti in krepitvi znamke Slovenije v tujini. Kdo vse bi po vaši oceni moral podpreti šport pri kandidaturi za velika mednarodna tekmovanja?
Financiranje športa je večplastno. Velike prireditve pa imajo še posebej pomembne multiplikativne gospodarske in finančne učinke. Velika tekmovanja vplivajo na razvoj infrastrukture, lokalnega okolja, zato je pomemben tudi odnos lokalnih skupnosti do tega. Država pa bi morala sistemsko podpirati velike prireditve, predvsem v delu prijavnin, ki jih mora običajno pri organizaciji takih tekmovanj plačati nacionalna panožna športna zveza. Prijavnina ni strošek, ampak investicija, ki se bo zelo hitro povrnila, skozi davke in prispevke, trženje medijskih pravic itd.
Plačilo prijavnin bi po mojem mnenju morala prevzeti država sistematično, preko ministrstev, Spirita, Slovenske turistične organizacije ...; na voljo so različni načini. Plačilo prijavnin država danes sicer kdaj občasno podpre, vendar je odvisno od primera do primera, kar ni v redu, saj nihče ne ve, kaj lahko pričakuje, pa čeprav so učinki organiziranja takih prireditev veliki. Naj spomnim, da je Evropsko prvenstvo v odbojki 2019, ko je Ljubljana gostila le del tekmovanja, generiralo več kot 5 milijonov evrov skupne porabe; biatlonsko svetovno prvenstvo leta 2021 pa 15 milijonov evrov skupne porabe. To so ogromne številke, ki kažejo pomembnost velikih športnih dogodkov.
Kako podjetja poiščete skupne vrednote s športniki, klubi … ?
Tako športniki, klubi, športne organizacije in podjetja smo tudi blagovne znamke - in vsi nagovarjamo končnega potrošnika, v glavnem s čustvi in to nam je skupno. Ko se v gospodarskih družbah odločamo o tem, koga bi sponzorirali, komu pomagali itd., je zelo pomembno, da smo pri tem dosledni, vrednote sponzorjev in tistih, ki jih sponzoriramo, pa se morajo prekrivati.
Ni naključje, da je blagovna znamka Gorenje, ki je zdaj ena izmed globalnih blagovnih znamk skupine Hisense, že 30 let zvesta nordijcem in rokometašem, tako rokometnemu klubu Gorenje Velenje kot tudi Slovenski rokometni zvezi, v zadnjih letih pa tudi Evropski rokometni zvezi. Vrednote športnikov in blagovnih znamk podjetja se v našem primeru izjemno dobro prekrivajo, na primer vztrajnost, kreativnost, ekipni duh itd.
Na drugi strani je globalna blagovna znamka Hisense danes na področju zabavne elektronike in aparatov za dom tista, ki nagovarja potrošnika na globalni ravni, in tudi zato smo se leta 2016 odločili za nogomet - smo ponosni pokrovitelji Uefe, Fife, nogometnega kluba PSG in še mnogih drugih.
Industrija, v kateri delujemo, tj. zabavna elektronika, televizorji itd. je tudi zelo inovativna in kreativna, usmerjena v zabavo in v izboljšanje življenjskega sloga, saj gospodinjski aparati olajšajo življenje. Tudi šport je usmerjen v to, da je človeku lepše, da uživa in se zabava, da je navdušen. Zdravje, počutje in prosti čas so elementi, ki se prepletajo tako v športu kot tudi v našem poslu.
In tako kot morajo biti športniki inovativni in kreativni vsak na svojem področju, moramo tudi gospodarske družbe biti inovativne in kreativne ter ves čas iskati rešitve, ki so drugačne in boljše od konkurence. Vrhunski televizorji so danes vrhunska tehnologija, toda ne samo v smislu kakovosti slike ali zvoka, zato želimo preko naših aparatov v dom potrošnika pripeljati tudi čim več vsebin, t. i. platform, aplikacij s področja glasbe, umetnosti, filmov, športa, storitev nakupovanja itd. V prihodnje pa še morda konzultacije z zdravnikom - vse to bo možno v prihodnosti opravljati preko centralnega ekrana v domu, ki ga predstavlja televizor.
Televizor postaja osrčje pametnega doma in z vidika zabave ima v njem šport vrhunsko mesto, tako da ni naključje, da imamo na naših televizorjih vključene tudi aplikacije, kot so NBA League Pass, pa UEFA.tv, UFC itd. Tako si lahko na naših televizorjih tudi na primer v Afriki ali Latinski Ameriki tamkajšnji potrošniki ogledajo lokalno ligo ali tekme njihovih nacionalnih prvenstev v različnih športih.
Pandemija je spremenila načine spremljanja športnih dogodkov, ali je s tem spremenila tudi trende v športnem sponzorstvu?
Zaradi pandemije v zadnjih dveh letih nismo mogli spremljati dogodkov v živo, zato se je spremljanje športa zelo spremenilo. Več se je dogajalo doma, v manjših skupinah; na t. i. družbeni televiziji si je bilo mogoče s prijatelji ogledati kakšno tekmo na drugi lokaciji, skupaj navijati, se pogovarjati ...
Tehnologija danes omogoča ne samo ponovni ogled dogodka, ampak tudi posebna doživetja in poglede, na primer iz garderobe športnikov ali na igrišču pogled iz športnikove perspektive. Na ta način si lahko pogledaš na primer nek poseben manever športnika na igrišču ali pa streljanje 11-metrovk v nogometu ali 7-metrovk v rokometu. To pa je zanimivo za gledalce, saj lahko vidijo, kako se počuti športnik, ki mora v odločilnem trenutku prevzeti veliko odgovornost ali pa kako mu je uspela neka poteza, ki je bila odločilna za tekmo.
Vrednote športnikov in blagovnih znamk se v našem primeru izjemno dobro prekrivajo, na primer vztrajnost, kreativnost, ekipni duh itd.
Vesel sem, da smo podjetje, ki je ne samo sledilec, ampak tudi uvajalec novosti na tem področju v svoji panogi, saj je Hisense med največjimi proizvajalci zabavne elektronike na svetu. Kljub vsem tehnološkim novostim pa sem seveda najbolj vesel, da se šport vrača nazaj v dvorane in na stadione.
Nove tehnologije in pristopi so pred leti vzpostavili tudi nov trend, velik razmah e-športa. Ni slučajno, da je tudi Hisense pred dobrim letom postal veliki partner ekipe Fnatic na področju e-športa. Spremlja ga čisto posebna publika, nov segment potrošnikov; gre za kupce, navijače, ki jih šport v živo manj zanima, bolj pa jih privlačijo e-igre. In ta del športa se dopolnjuje s klasičnim športom.
Po dobrih dvajsetih letih dela v Rokometni zvezi Slovenije ste se odločili za kandidaturo za predsednika OKS. Kaj bodo vaši cilji, če boste izvoljeni?
Predvsem želim, da bomo vsi, ki delujemo v športu, v prihodnje delovali bolj povezovalno, se pogovarjali in se tudi slišali, se dogovorili za skupne cilje in aktivnosti in jih potem tudi uresničili. Pogosto vidim preveč razdvojenosti in premalo dialoga znotraj slovenskega športa in tudi krovne organizacije, kar ni dobro. Zato je bila moja prva premisa že ob napovedi kandidature: Začnimo dialog.
Zavzemam se za več sredstev za šport, ker si to zasluži, in znotraj tega tudi za učinkovito projektno delovanje OKS in vzpostavitev solidarnostnega sklada za razvoj manjših zvez. Športne organizacije je treba razvijati pospešeno naprej in znotraj tega vzpostaviti močno pisarno za podporo članicam, tako organizacijsko, tržno, pravno in finančno svetovanje, in za digitalizacijo. Sem tudi za še večjo promocijo gibanja in zdravega načina življenja, zelo pomemben je tudi medgeneracijski sistem športne vadbe. Čeprav je bilo veliko že narejenega, je treba krepiti lokalne športne zveze in jih še bolj kot doslej povezovati z nacionalnimi športnimi zvezami. Potrebna je boljša povezava in dialog med športom, gospodarstvom in politiko, za več posluha in več financ.
Slovenija je na področju športnih dosežkov športna velesila, ampak na mednarodnem športnem političnem parketu ni dovolj močna in prepoznavna. Moramo najti načine kako to izboljšati. Seveda imamo nekaj vrhunskih predstavnikov v mednarodnih organizacijah, kot so Aleksander Čeferin na čelu Evropske nogometne zveze (Uefa), pa drugi moji kolegi v različnih evropskih in svetovnih organizacijah, kar je odlično, ampak Slovenija ni dovolj prisotna niti v Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK), niti v evropskem. Moramo si postaviti cilj, da v naslednjem obdobju pridobimo tudi člana MOK.
Ali znamo ceniti dosežke naših vrhunskih športnikov?
Bolj sistemsko je treba postaviti in izboljšati vlogo športnikov. Imam veliko spoštovanje do vseh, ki delujejo na področju športa in ki se trudijo. Tisti, ki dosegajo vrhunske rezultate in so s tem tudi odlični ambasadorji Slovenije, pa si zaslužijo višje nagrade za njihove vrhunske dosežke, boljši status in drugačno davčno obravnavo ter bistveno izboljšanje dodatkov za pokojnine. Zakaj bi se vrhunski športniki morali seliti v davčno ugodnejše države, če pa bi jim lahko z nekimi izjemami našli prostor tudi v Sloveniji?
Menim, da moramo še bolje poskrbeti za razvoj njihovih drugih karier po njihovem umiku iz športa. Tako OKS kot nacionalne panožne zveze bi morale dajati prednost nekdanjim športnikom tudi pri zaposlovanju za katerokoli funkcijo, seveda, če so kandidati relativno primerljivi.
V Celju in v Ljubljani sta že postavljena odštevalnika do novembrskega evropskega rokometnega prvenstva za članice. Kaj vse bo v ospredje postavil ta dogodek?
Zelo smo bili veseli, ker je RZS skupaj z makedonsko in črnogorsko zvezo uspela pridobiti organizacijo evropskega rokometnega prvenstva za članice. In to po 18 letih, ko smo gostili moško evropsko prvenstvo v rokometu in bili srebrni. Novembra bomo gostili največje žensko športno tekmovanje v zgodovini Slovenije in finalni del bo prav pri nas, v Stožicah.
Rdeča nit dogodka bo trajnostni razvoj s poudarkom na opolnomočenju žensk v športu in družbi, za kar smo uspeli pridobiti 17 vrhunskih ambasadork. Slogan bo Play with heart (Igraj s srcem), kar je tudi naslov uradne himne, ki jo pripravlja posebna ambasadorka, pevka Senidah.
To je obenem tudi prvo prvenstvo na svetu, ki ima celo svojega posebnega menedžerja za trajnostni razvoj. Pri tem ne gre samo za usmeritve, ampak za 12 področij trajnosti, 30 ciljev in več kot 100 konkretnih ukrepov. To so med drugim trajnostni načrt mobilnosti in upravljanje z odpadki, serviranje hrane in pijače ekoloških dobaviteljev, reciklaža, vodotopna smola, manjša poraba električne energije (dvorana, hoteli, transport itd.), spodbujanje pešačenja, uporabe javnega prevoza in električnih avtomobilov, uporaba pitnikov, reciklaža rokometnih mrež v tekstilne izdelke in še mnogi drugi.
Evropska rokometna zveza je navdušena nad takšnim pristopom, zato menim, da nam bodo marsikje sledili. Verjamem, da s tem kažemo zanimivo pot za prihodnje organizacije podobnih športnih dogodkov tudi v Sloveniji. Veselimo pa se tudi ženskega evropskega prvenstva v košarki prihodnje leto, enako tudi svetovnega nordijskega prvenstva v Planici in vseh drugih pomembnih športnih dogodkov, ki jih bo gostila Slovenija, in kjer bo prav gotovo trajnost posebej izpostavljena.
