Šarčev adut iz rokava za ključnega ministra
Andrej Bertoncelj, kandidat za finančnega ministra, prihaja iz kroga blizu Vojmirja Urlepa, glavnega svetovalca premierja.
Odpri galerijo
Andrej Bertoncelj velja za zadržanega, delovnega in operativnega človeka. FOTO: Arhiv SDH
Ljubljana – V vladajoči stranki LMŠ pri kadrovski izbiri za ključni vladni resor, ministrstvo za finance (MF), očitno niso ničesar prepustili naključju. Njihov kandidat je začasni član uprave SDH Andrej Bertoncelj, nekdanji sodelavec Vojmirja Urlepa (oba sta službovala v Leku in Kemofarmaciji), zdaj glavnega svetovalca in člana kabineta premierja Marjana Šarca.
Vsaj za širšo javnost je Bertoncljeva kandidatura presenečenje, saj je v petek vse kazalo, da bo ministrstvo po poslanem Šarčevem povabilu še naprej vodila Mateja Vraničar Erman, ki je pred privolitvijo želela nekatera zagotovila. A očitno je imel premier v rokavu že nekaj časa pripravljenega skritega aduta, ki uživa tudi popolno politično zaupanje vrha LMŠ.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da je »Mateja Vraničar Erman pred morebitnim prevzemom vnovičnega mandata na čelu ministrstva za finance želela od vseh petih koalicijskih strank minimalna zagotovila, da bi ukrepe, predvidene v koalicijski pogodbi, izpeljali v okviru javnofinančnih zmožnosti in v skladu s fiskalnim pravilom. Ta zagotovila niso bila pogojena s spremembo ali dopolnitvijo koalicijske pogodbe. Po njenem je javnofinančna stabilnost eden od pogojev za uspešno delovanje gospodarstva, dolgoročno stabilnost in trajno blaginjo državljanov. Ker teh zagotovil ni dobila, funkcije ni mogla sprejeti«.
Vraničar Ermanova lahko - kot javna uslužbenka, ki je bila pred prevzemom funkcije na ministrstvu zaposlena za nedoločen čas - ostane zaposlena na ministrstvu. Na kakšnem delovnem mestu in na katerem področju dela, pa je odvisno od dogovora z njenim naslednikom, so nam še sporočili z MF.
Bertoncelj velja za zadržanega človeka, tisti, ki ga poznajo, pa pravijo, da gre za delovnega in operativnega strokovnjaka, ki se odloča po tehtnem premisleku. Kaj bo z Bertoncljem vsebinsko prinesla kadrovska menjava na čelu MF, bomo v javnofinančnem smislu videli že čez kak mesec ali dva. Tedaj bo nova vlada - kot piše v osnutku koalicijske pogodbe - »preverila sprejeti proračun za leto 2019 in ga prilagodila skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe.«
Celovito izvrševanje koalicijske pogodbe z načrtovanim povečanjem izdatkov za zdravstvo, javne plače, pokojnine in druge namene bi dodatno zvišalo javno porabo v 2019 za več sto milijonov evrov, kar je seveda v opreki s ciljem iz programa stabilnosti, da Slovenija v prihodnjem letu zniža javni dolg s 73,6 na 65,2 odstotk BDP in do leta 2020 strukturno izravna javne finance.
Kar zadeva nekatere druge ključne naloge ministrstva, večjih zasukov ni pričakovati. Andrej Bertoncelj se bo sicer javno predstavil v začetku prihodnjega meseca, a glede na kontekst, v katerem prihaja, lahko sklepamo, da bo, tako kot Urlep, naklonjen davčni razbremenitvi gospodarstva in plač strokovnih in razvojnih kadrov. Kot član vodstva SDH pa je že zdaj vključen tudi v prodajo NLB, ki naj bi stekla v prihodnjih mesecih.
Njegova kandidatura za finančnega ministra nove skrbi prinaša tudi nadzornemu svetu SDH. Bertoncelj je bil namreč kot nadzornik od marca začasni član uprave SDH in če bo 13. septembra izvoljen za ministra, mu bosta obe funkciji ugasnili, kar pomeni, da bo uprava SDH nepopolna in nesklepčna, saj bo v njej ostala le še predsednica Lidia Glavina.
Prvi nadzornik SDH Damjan Belič je zato za prihodnji teden že sklical izredno sejo nadzornega sveta. Zakon o SDH določa, da je mogoče novega člana uprave imenovati le na podlagi mednarodnega javnega razpisa ali sodelovanja z mednarodno kadrovsko agencijo, zato je po neuradnih informacijah edina možna rešitev za popolnitev uprave, da to funkcijo začasno prevzame kdo od nadzornikov.
Kdo bo sedel na ta vroči stol – poleg Beliča so v nadzornem svetu še Duško Kos, Igor Kržan in Janez Vipotnik – menda še ni odločeno. Še najlažje bi to funkcijo začasno prevzel Vipotnik, ki je v pokoju. Hkrati naj bi nadzornik SDH že prihodnji teden začeli postopek iskanja dveh novih članov uprave, najverjetneje prek javnega razpisa, s čimer bodo poskušali popolniti upravo, ki naj bi bila tričlanska.
Z Bertoncljem bo finančni minister postal človek, ki dobro pozna delovanje SDH in s tem upravljanje državnega premoženja, ki je zlasti na področju kadrovanja predmet interesov vsake oblasti. Zato je vprašanje, ali bo nova vlada pristojnost nad SDH zares prenesla na gospodarsko ministrstvo, kar kot možnost dopušča koalicijska pogodba in za kar si je že zdaj prizadeval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Neuradno je mogoče izvedeti, da je na tem področju pričakovati boj za vpliv. Še posebej, ker bo imel Bertoncelj, v Urlepu močno zaslombo v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca, ki v preteklih mesecih tudi ni skrival želje po kadrovanju v državna podjetja.
Bertoncelj je sicer doktor ekonomskih znanosti s področja financ in redni profesor za področje managementa na Univerzi na Primorskem, kjer je zaposlen od leta 2009. Pred tem je dvajset let deloval v farmacevtski industriji (med drugim je bil predsednik družbe Lek USA, Inc., pomočnik generalnega direktorja za področje financ v Leku in v veledrogeriji z zdravili (direktor sektorja in svetovalec predsednika uprave za korporativno upravljanje v Kemofarmaciji.
Kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, je finančnik z mednarodnimi izkušnjami, 18 let je prebil na vodstvenih ali upravljavskih položajih, od tega več kot 10 let v večjih sistemih. Več let je deloval tudi v New Yorku, dodatno se je usposabljal na univerzah Harvard in Cambridge. Je avtor knjige Čas prevzemov – prevzeti ali biti prevzet. Kot vodja projektov je zaključil številne prevzeme ali prodaje družb, vodil je poprevzemne integracije in poslovno-finančna prestrukturiranja naložb v mednarodnem okolju. Ima dolgoletne izkušnje na področju korporativnega upravljanja.
Vsaj za širšo javnost je Bertoncljeva kandidatura presenečenje, saj je v petek vse kazalo, da bo ministrstvo po poslanem Šarčevem povabilu še naprej vodila Mateja Vraničar Erman, ki je pred privolitvijo želela nekatera zagotovila. A očitno je imel premier v rokavu že nekaj časa pripravljenega skritega aduta, ki uživa tudi popolno politično zaupanje vrha LMŠ.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da je »Mateja Vraničar Erman pred morebitnim prevzemom vnovičnega mandata na čelu ministrstva za finance želela od vseh petih koalicijskih strank minimalna zagotovila, da bi ukrepe, predvidene v koalicijski pogodbi, izpeljali v okviru javnofinančnih zmožnosti in v skladu s fiskalnim pravilom. Ta zagotovila niso bila pogojena s spremembo ali dopolnitvijo koalicijske pogodbe. Po njenem je javnofinančna stabilnost eden od pogojev za uspešno delovanje gospodarstva, dolgoročno stabilnost in trajno blaginjo državljanov. Ker teh zagotovil ni dobila, funkcije ni mogla sprejeti«.
Vraničar Ermanova lahko - kot javna uslužbenka, ki je bila pred prevzemom funkcije na ministrstvu zaposlena za nedoločen čas - ostane zaposlena na ministrstvu. Na kakšnem delovnem mestu in na katerem področju dela, pa je odvisno od dogovora z njenim naslednikom, so nam še sporočili z MF.
Kaj prinaša menjava
Bertoncelj velja za zadržanega človeka, tisti, ki ga poznajo, pa pravijo, da gre za delovnega in operativnega strokovnjaka, ki se odloča po tehtnem premisleku. Kaj bo z Bertoncljem vsebinsko prinesla kadrovska menjava na čelu MF, bomo v javnofinančnem smislu videli že čez kak mesec ali dva. Tedaj bo nova vlada - kot piše v osnutku koalicijske pogodbe - »preverila sprejeti proračun za leto 2019 in ga prilagodila skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe.«
Celovito izvrševanje koalicijske pogodbe z načrtovanim povečanjem izdatkov za zdravstvo, javne plače, pokojnine in druge namene bi dodatno zvišalo javno porabo v 2019 za več sto milijonov evrov, kar je seveda v opreki s ciljem iz programa stabilnosti, da Slovenija v prihodnjem letu zniža javni dolg s 73,6 na 65,2 odstotk BDP in do leta 2020 strukturno izravna javne finance.
Kar zadeva nekatere druge ključne naloge ministrstva, večjih zasukov ni pričakovati. Andrej Bertoncelj se bo sicer javno predstavil v začetku prihodnjega meseca, a glede na kontekst, v katerem prihaja, lahko sklepamo, da bo, tako kot Urlep, naklonjen davčni razbremenitvi gospodarstva in plač strokovnih in razvojnih kadrov. Kot član vodstva SDH pa je že zdaj vključen tudi v prodajo NLB, ki naj bi stekla v prihodnjih mesecih.
Vrzel v vrhu SDH
Njegova kandidatura za finančnega ministra nove skrbi prinaša tudi nadzornemu svetu SDH. Bertoncelj je bil namreč kot nadzornik od marca začasni član uprave SDH in če bo 13. septembra izvoljen za ministra, mu bosta obe funkciji ugasnili, kar pomeni, da bo uprava SDH nepopolna in nesklepčna, saj bo v njej ostala le še predsednica Lidia Glavina.
Prvi nadzornik SDH Damjan Belič je zato za prihodnji teden že sklical izredno sejo nadzornega sveta. Zakon o SDH določa, da je mogoče novega člana uprave imenovati le na podlagi mednarodnega javnega razpisa ali sodelovanja z mednarodno kadrovsko agencijo, zato je po neuradnih informacijah edina možna rešitev za popolnitev uprave, da to funkcijo začasno prevzame kdo od nadzornikov.
Kdo bo sedel na ta vroči stol – poleg Beliča so v nadzornem svetu še Duško Kos, Igor Kržan in Janez Vipotnik – menda še ni odločeno. Še najlažje bi to funkcijo začasno prevzel Vipotnik, ki je v pokoju. Hkrati naj bi nadzornik SDH že prihodnji teden začeli postopek iskanja dveh novih članov uprave, najverjetneje prek javnega razpisa, s čimer bodo poskušali popolniti upravo, ki naj bi bila tričlanska.
Z Bertoncljem bo finančni minister postal človek, ki dobro pozna delovanje SDH in s tem upravljanje državnega premoženja, ki je zlasti na področju kadrovanja predmet interesov vsake oblasti. Zato je vprašanje, ali bo nova vlada pristojnost nad SDH zares prenesla na gospodarsko ministrstvo, kar kot možnost dopušča koalicijska pogodba in za kar si je že zdaj prizadeval gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Neuradno je mogoče izvedeti, da je na tem področju pričakovati boj za vpliv. Še posebej, ker bo imel Bertoncelj, v Urlepu močno zaslombo v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca, ki v preteklih mesecih tudi ni skrival želje po kadrovanju v državna podjetja.
Finančnik in profesor z mednarodnimi izkušnjami
Bertoncelj je sicer doktor ekonomskih znanosti s področja financ in redni profesor za področje managementa na Univerzi na Primorskem, kjer je zaposlen od leta 2009. Pred tem je dvajset let deloval v farmacevtski industriji (med drugim je bil predsednik družbe Lek USA, Inc., pomočnik generalnega direktorja za področje financ v Leku in v veledrogeriji z zdravili (direktor sektorja in svetovalec predsednika uprave za korporativno upravljanje v Kemofarmaciji.
Kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, je finančnik z mednarodnimi izkušnjami, 18 let je prebil na vodstvenih ali upravljavskih položajih, od tega več kot 10 let v večjih sistemih. Več let je deloval tudi v New Yorku, dodatno se je usposabljal na univerzah Harvard in Cambridge. Je avtor knjige Čas prevzemov – prevzeti ali biti prevzet. Kot vodja projektov je zaključil številne prevzeme ali prodaje družb, vodil je poprevzemne integracije in poslovno-finančna prestrukturiranja naložb v mednarodnem okolju. Ima dolgoletne izkušnje na področju korporativnega upravljanja.
