Poplavna varnost za Špico in za vila bloke
Pri gradnji vila blokov na območju nekdanje mlekarne ob Ljubljanski cesti sodeluje Stanko Božičnik.
Odpri galerijo
Na območju nekdanje mlekarne naj bi zraslo šest vila blokov s podzemnimi garažami, ki jih omogoča prav prihajajoči nasip. FOTO: Brane Piano/Delo
Celje – Protipoplavni nasip, ki ga bo okoljsko ministrstvo postavilo v Medlogu, ne bo zaščitil le Špice, ampak bo omogočil gradnjo vila blokov s podzemnimi garažami na območju nekdanje mlekarne. Zemljišče je od julija lani v lasti družbe Klima Celje, kjer je zaposlen, kot je sam povedal na sodišču, nekdaj prvi celjski gradbinec Stanko Božičnik.
Prav Božičnik naj bi po naših podatkih hodil na sestanke na občino glede projekta gradnje vila blokov. Na vprašanje, ali se Božičnik res udeležuje teh sestankov, nam na občini niso hoteli odgovoriti, ampak so nas napotili k načrtovalki projekta, samostojni podjetnici Aleksandri Dobrotinšek Trateški. Gre za arhitektko, ki z Božičnikom sodeluje že več let.
Šest namesto devetih stanovanjskih objektov
Na občini sicer pravijo, da je investitorica vila blokov še vedno družba GM Invest Gorazda Lukmana, ki si je več let prizadeval ob Ljubljanski cesti zgraditi vile s podzemnimi garažami. Župan Bojan Šrot je novembra 2015 sprejel sklep, da se za območje pripravi občinski podrobni prostorski načrt, pri čemer mora GM Invest zagotoviti projekt za sprejemanje prostorskega akta. Nekdanja direktorica GM Investa Nataša Korže je lani za Delo povedala, da ne bodo sami gradili stanovanj, ampak bodo imeli soinvestitorja. Ko smo to želeli preveriti pri Lukmanu, nam je poslal le sporočilo: »Mi smo zemljišče prodali lani, informacije dobite pri novih lastnikih.«
Sprva so na tem območju načrtovali do devet vila blokov. Iz odločbe ministrstva za okolje in prostor (MOP) iz decembra lani glede presoje vplivov na okolje pa izhaja, da naj bi na 1,3 hektara velikem območju nekdanje mlekarne zraslo šest stanovanjskih objektov s kletjo. MOP zadržkov do projekta nima, z direkcije za vode pa so nam že lani odgovorili, da je gradnja podzemnih garaž dopustna samo »ob načrtovanju ustreznih omilitvenih ukrepov«. Garaže rešuje prihajajoči nasip.
Poplavna varnost
Nasip, ki ga načrtuje MOP, bo dolg okoli kilometer, visok naj bi bil en meter. Začel bi se na mestu opuščenih rastlinjakov, po idejnem projektu pa se nadaljuje vijugasto do Paleta cafeja (nekdanji Migo 5). Večino zemljišč je občinskih. Da bi lahko začeli graditi, se morajo po naših podatkih dogovoriti le še z enim lastnikom. Kot smo poročali, bodo družbi CEP namreč zemljišče v Medlogu zamenjali z zemljiščem pri Lanovžu. Na občini pravijo, da je po prostorskem načrtu v parku ob Lanovžu prepovedano karkoli graditi, »zato so vsi namigi, da bi družba CEP spremenila namembnost parka, nesmiselni in brez kakršne koli pravne podlage«. Odzvali so se tudi na očitke, da gre za škodljivo menjavo: »Zavračamo očitke in poudarjamo, da bi lahko bil škodljiv samo neresen pristop k zagotavljanju večje poplavne varnosti na Špici. Izgradnja protipoplavnega nasipa, dokler ne bo država zgradila suhega zadrževalnika v Levcu, je nujno potrebna.« Cenitev obeh zemljišč nam še niso poslali.
Protipoplavni ukrepi, ki so samo v Celju in okolici stali okoli 45 milijonov evrov, so bili narejeni s predpostavko suhih zadrževalnikov. Ker teh ni, Špica še ni rešena. Koliko bo stal novi nasip, na MOP še ne morejo povedati, ker da bo to znano šele, ko bo na podlagi soglasij narejena ocena investicije. Bodo pa verjetno morali znižati tudi del nasipov ob Savinji, ki so jih v protipoplavnih ukrepih višali. Posegli bodo v celotno območje, so odgovorili z MOP: »Načrtovana je poglobitev območja, ki variira glede na teren. Trditev o poglobitvi za dva centimetra ne drži, ampak bo bistveno večja.«
Prav Božičnik naj bi po naših podatkih hodil na sestanke na občino glede projekta gradnje vila blokov. Na vprašanje, ali se Božičnik res udeležuje teh sestankov, nam na občini niso hoteli odgovoriti, ampak so nas napotili k načrtovalki projekta, samostojni podjetnici Aleksandri Dobrotinšek Trateški. Gre za arhitektko, ki z Božičnikom sodeluje že več let.
Šest namesto devetih stanovanjskih objektov
Na občini sicer pravijo, da je investitorica vila blokov še vedno družba GM Invest Gorazda Lukmana, ki si je več let prizadeval ob Ljubljanski cesti zgraditi vile s podzemnimi garažami. Župan Bojan Šrot je novembra 2015 sprejel sklep, da se za območje pripravi občinski podrobni prostorski načrt, pri čemer mora GM Invest zagotoviti projekt za sprejemanje prostorskega akta. Nekdanja direktorica GM Investa Nataša Korže je lani za Delo povedala, da ne bodo sami gradili stanovanj, ampak bodo imeli soinvestitorja. Ko smo to želeli preveriti pri Lukmanu, nam je poslal le sporočilo: »Mi smo zemljišče prodali lani, informacije dobite pri novih lastnikih.«
MOP: drevje ali poplavna varnost
Škoda zaradi poseka dreves v nekdanji drevesnici propadlega Vrtnarstva Celje je zanemarljiva, so sporočili s celjske občine: »Predvideni protipoplavni ukrepi na tem območju zahtevajo bistveno večje posege.« Pravijo, da je ocena, da je bilo škode za 100.000 evrov, neresna, da pa bo škodo ocenil cenilec. Irena Ašič pa odgovarja: »Škode je morda celo za milijon evrov! Kako bo cenilec vedel, kaj je bilo tam? To bi morali vprašati nas, ki smo to sadili.« S kmetom Gregorjem Kajtno, ki je bil zakupnik drevesnice in je posekal veliko dreves, je občina pogodbo prekinila. Kajtna se na naša vprašanja ne odziva, z občine pa so sporočili, da »zelo obžaluje svoje dejanje. Verjamemo, da ni bilo zlonamerno in da verjetno vsebine pogodbe res ni dobro razumel.« A pogodba, ki smo jo pridobili kot informacijo javnega značaja, jasno določa, da je dovoljena le košnja. Občina ob pobudah za drevesni park opozarja, da je bilo drevje namenjeno za prodajo na trgu, »zato ga ne gre enačiti s parkovno ureditvijo, v katero bo treba posegati ob gradnji protipoplavnih začasnih nasipov v Medlogu«. Z MOP pa odgovarjajo, da se bodo Celjani morali odločiti, »ali ima poplavna varnost ljudi in premoženja prednost pred drevesnim parkom«. Tudi večina krajanov Špice meni, da bi morda lahko imeli oboje.
Škoda zaradi poseka dreves v nekdanji drevesnici propadlega Vrtnarstva Celje je zanemarljiva, so sporočili s celjske občine: »Predvideni protipoplavni ukrepi na tem območju zahtevajo bistveno večje posege.« Pravijo, da je ocena, da je bilo škode za 100.000 evrov, neresna, da pa bo škodo ocenil cenilec. Irena Ašič pa odgovarja: »Škode je morda celo za milijon evrov! Kako bo cenilec vedel, kaj je bilo tam? To bi morali vprašati nas, ki smo to sadili.« S kmetom Gregorjem Kajtno, ki je bil zakupnik drevesnice in je posekal veliko dreves, je občina pogodbo prekinila. Kajtna se na naša vprašanja ne odziva, z občine pa so sporočili, da »zelo obžaluje svoje dejanje. Verjamemo, da ni bilo zlonamerno in da verjetno vsebine pogodbe res ni dobro razumel.« A pogodba, ki smo jo pridobili kot informacijo javnega značaja, jasno določa, da je dovoljena le košnja. Občina ob pobudah za drevesni park opozarja, da je bilo drevje namenjeno za prodajo na trgu, »zato ga ne gre enačiti s parkovno ureditvijo, v katero bo treba posegati ob gradnji protipoplavnih začasnih nasipov v Medlogu«. Z MOP pa odgovarjajo, da se bodo Celjani morali odločiti, »ali ima poplavna varnost ljudi in premoženja prednost pred drevesnim parkom«. Tudi večina krajanov Špice meni, da bi morda lahko imeli oboje.
Sprva so na tem območju načrtovali do devet vila blokov. Iz odločbe ministrstva za okolje in prostor (MOP) iz decembra lani glede presoje vplivov na okolje pa izhaja, da naj bi na 1,3 hektara velikem območju nekdanje mlekarne zraslo šest stanovanjskih objektov s kletjo. MOP zadržkov do projekta nima, z direkcije za vode pa so nam že lani odgovorili, da je gradnja podzemnih garaž dopustna samo »ob načrtovanju ustreznih omilitvenih ukrepov«. Garaže rešuje prihajajoči nasip.
Poplavna varnost
Nasip, ki ga načrtuje MOP, bo dolg okoli kilometer, visok naj bi bil en meter. Začel bi se na mestu opuščenih rastlinjakov, po idejnem projektu pa se nadaljuje vijugasto do Paleta cafeja (nekdanji Migo 5). Večino zemljišč je občinskih. Da bi lahko začeli graditi, se morajo po naših podatkih dogovoriti le še z enim lastnikom. Kot smo poročali, bodo družbi CEP namreč zemljišče v Medlogu zamenjali z zemljiščem pri Lanovžu. Na občini pravijo, da je po prostorskem načrtu v parku ob Lanovžu prepovedano karkoli graditi, »zato so vsi namigi, da bi družba CEP spremenila namembnost parka, nesmiselni in brez kakršne koli pravne podlage«. Odzvali so se tudi na očitke, da gre za škodljivo menjavo: »Zavračamo očitke in poudarjamo, da bi lahko bil škodljiv samo neresen pristop k zagotavljanju večje poplavne varnosti na Špici. Izgradnja protipoplavnega nasipa, dokler ne bo država zgradila suhega zadrževalnika v Levcu, je nujno potrebna.« Cenitev obeh zemljišč nam še niso poslali.
Povezane novice:
Občina svojo zelenico menja za poplavno parcelo
Nasip bo vila bloke obdaril z garažami
Zakupnik v drevesnici zradiral drevesa
Nasip čez rastlinjake, usoda dreves ni jasna
Občina svojo zelenico menja za poplavno parcelo
Nasip bo vila bloke obdaril z garažami
Zakupnik v drevesnici zradiral drevesa
Nasip čez rastlinjake, usoda dreves ni jasna
Protipoplavni ukrepi, ki so samo v Celju in okolici stali okoli 45 milijonov evrov, so bili narejeni s predpostavko suhih zadrževalnikov. Ker teh ni, Špica še ni rešena. Koliko bo stal novi nasip, na MOP še ne morejo povedati, ker da bo to znano šele, ko bo na podlagi soglasij narejena ocena investicije. Bodo pa verjetno morali znižati tudi del nasipov ob Savinji, ki so jih v protipoplavnih ukrepih višali. Posegli bodo v celotno območje, so odgovorili z MOP: »Načrtovana je poglobitev območja, ki variira glede na teren. Trditev o poglobitvi za dva centimetra ne drži, ampak bo bistveno večja.«
