Pavlov brodolom
Na zemljevidu je pisalo, da je točno na tistem mestu, pri otoku Mljet in ob malem otočku Veliki Školj, sv. Pavel doživel brodolom. V dvomu sem najprej pomislil, da je brodolom doživel eden od številnih Pavlov, ne pa apostol Pavel, tisti, ki je krščanstvo silovito energično prinesel v Evropo. Krajša raziskava pa je pokazala, da naj bi pri Mljetu in Školju pred dvema tisočletjema ob obalo treščil prav najuspešnejši krščanski popotnik. Še enkrat se je oglasil dvom – moja teološka izobrazba je sicer šibka, a za Pavlov brodolom pri Mljetu bi moral vedeti. Oreh je bil dovolj trd, da sem se v raziskavo poglobil.
Pri tem sem trčil na pisanja najuglednejših hrvaških teologov, lingvistov, meteorologov, arheologov, zgodovinarjev, geografov in biologov, ki so vsi v en glas trdili, da je Pavel s svojo barko ob obalo v resnici treščil na Mljetu, ne pa na Malti, kot trdi Sveto pismo. Natančneje: cvet hrvaške znanosti dokazuje, da se v prevodu Svetega pisma skriva nekaj napak.
Pred dvema tisočletjema, ko je prišlo do neprijetnega dogodka, sta se tako Malta kot Mljet imenovala Melita. In pri iskanju lokacije Melite je nastal nesporazum. Melita, prizorišče brodoloma, je jadranski otok, trdi interdisciplinarna analiza. Konec koncev, kdor je kdaj bral Sveto pismo, ve, da je ob omembi Pavlovega brodoloma omenjena tudi Adrija.
Sramežljiva opomba v Svetem pismu, da se pojem Adrija nanaša na celotno morje med Grčijo in Sicilijo, je po mnenju hrvaške znanosti odvečna. Hrvaški meteorologi, ki so sodelovali pri analizi, so prepričani, da je Pavla, ko je s Krete plul na odprto morje, ujel jugo. In ta ga je lahko odnesel samo proti Jadranu. Seveda, prevajalci, ugotavlja interdisciplinarna analiza, so tudi pri mediteranskih vetrovih naredili napako in s tem koristili Malti, Mljet pa so oškodovali.
Kakorkoli, Pavel s posadko je nesrečni dogodek preživel.
