Število dohodnih klicev v eni uri: 76, največje letošnje število klicev v eni uri: 114, dnevno število dohodnih klicev: 597, letošnje število: 50.065. Takšna je bila statistika številke 112 do včeraj okoli druge ure popoldne, torej dan pred današnjim 11. februarjem, evropskim dnem enotne številke za klic v sili. Janez Aljančič, vodja Centra za obveščanje RS, ga je opisal kot običajen dan, tudi pandemično leto, če sledimo samo številkam, ni zelo izstopalo, je pa prineslo nekaj posebnosti.



Lani so v trinajstih regijskih centrih za obveščanje, kolikor jih deluje po Sloveniji, prejeli nekaj manj kot 515.000 telefonskih klicev na pomoč, v povprečju torej okoli 1410 na dan, ter še dobrih 12.800 SMS-sporočil za pomoč v sili. Zadnjih nekaj let je število klicev po besedah Janeza Aljančiča, ki od začetka leta 2020 vodi krovni republiški center za obveščanje (Cors), vselej okrog pol milijona, vsako leto za kanec naraste – in tudi v tem lansko ni bilo izjema. Sprejeli so namreč za 3,25 odstotka več klicev.



Pa vendar so tudi zaposleni v regijskih centrih čutili posledice leta, ki ga je zaznamovalo širjenje novega koronavirusa. Najbrž ga prej ni bilo leta, ko bi morali tolikokrat kot lani nasloviti na javnost opozorilo, kakršno so objavili 13. marca 2020: »Državljanke in državljane prosimo, da če NE potrebujete nujne medicinske pomoči, pomoči gasilcev, nujne veterinarske pomoči, pomoči gorskih in jamarskih reševalcev ter drugih reševalnih enot, ne kličite na klic v sili na številko 112.«
 

Poplava vprašanj

Janez Aljančič pri opisovanju posebnosti dela v preteklem letu najprej loči prvi in drugi val epidemije. V prvem je bilo čutiti predvsem pomanjkanje informacij v javnosti. Klicni center, namenjen obveščanju o covidu-19, ki ga je ustanovila vlada, je sicer izboljšal razmere, toda v zadnjih 23 letih, odkar imamo številko 112, so se ljudje navadili, da je ta namenjena klicem v sili, je dejal sogovornik.



Povečanje so zaznali zlasti v času, ko so začeli veljati ukrepi, ki so prepovedovali prehajanje med občinami in prehajanje državne meje, tudi uvedba mask je prinesla vznemirjenje in s tem klice, kakršen denimo je: »Sosed se sprehaja brez maske in ogroža naše zdravje!« Ljudje so na 112 preverjali, ali lahko gredo obiskat mamo v drugi občini, spraševali, ali lahko gredo čez mejo na morje in podobno.



Ker so se ti klici kopičili in zasedali linije, ko bi morda lahko poklical kdo, ki je življenjsko ogrožen, so začeli objavljati javne pozive, klicatelje pa preusmerjali na ustrezne številke. »Včasih je bilo povečanje klicev že tolikšno, da je bila ogrožena naša primarna funkcija.« Se pa Aljančič ne čudi poplavi vprašanj, ki niso sodila v delokrog številke 112, saj ljudje zlasti na začetku niso vedeli, kam poklicati. V drugem valu je bila informiranost že veliko boljša, zato je bilo takih primerov bistveno manj.

Po drugi strani so v času, ko so veljali najostrejši ukrepi in je bila večina prebivalstva doma, tudi na številki 112 zaznali manj nezgod. »Pokazalo se je, da če so ljudje več doma, je manj nesreč v cestnem prometu, tudi požarov in drugih nezgod v domovih, ki so povezane s hitrim načinom življenja.«


 

Viharna 30. avgust in 29. julij

Marec je bil tako mesec, ko so se operaterji na številki 112 največkrat oglasili, sledila sta viharna poletna meseca. Največ klicev v eni uri so na območju cele države prejeli 30. avgusta med 16. in 17. uro – kar 733. Ta dan so jih sicer našteli kar 3450, največ z območja Celja (724), Ptuja (706), Ljubljane (414) in Nove Gorice (352). Zaradi nevihte z močnim vetrom in točo, ki je zajela dobršen del države, je bilo po podatkih iz Sistema za poročanje in intervencije (Spin) več kot 350 dogodkov, povezanih z neurjem, v intervencijah je sodelovalo 191 gasilskih enot, ki so posredovale na 714 lokacijah.



Mesec prej, 29. julija, se je neurje pozno zvečer razbesnelo na območju, kjer klice na pomoč prestreže ljubljanski regijski center. Med 22. in 23. uro so jih sprejeli kar 444, kar je lanski urni rekord za posamezno regijsko enoto. V Ljubljani sicer v eni izmeni delata dva operaterja, včasih trije, pri razporejanju se prilagajajo tudi napovedim Arsa o večjih ujmah, je povedal Janez Aljančič.
 

Največ prevezav na nujno medicinsko pomoč

V večini primerov operaterji aktivirajo reševalne enote in intervencijo; tudi leta 2020 so po podatkih Corsa ljudje najpogosteje, več kot 142.500-krat, klicali, ker so potrebovali medicinsko pomoč. Operater takšen klic preveže v najbližji center za nujno medicinsko pomoč. Skoraj 13.000 so jih prevezali na policijo, dobrih 19.000 na gasilce, več kot 88.000 pa na druge službe zaščite in reševanja. V 90 odstotkih klicev so se operaterji odzvali v 5,53 sekunde, v prav tako 90 odstotkih je pogovor trajal manj kot 81,13 sekunde. Najdaljši zabeleženi se je »zavlekel« na 125 sekund.

V preteklem letu, ki se pandemično nadaljuje v letošnje, operaterji opažajo tudi, da se stiske poglabljajo; bilo je kar nekaj posredovanj, povezanih s samomori. Redno sprejemajo tudi klice ljudi, ki so osamljeni. »Operaterji niso usposobljeni za tovrstno svetovanje. Če presodijo, da je stiska velika, jih preusmerijo na zdravstvene ustanove ali jim dajo katero drugo številko.«