V nadaljevanju preberite:

Pripovedovanje o tem, da moramo vedeti, od kod prihajamo, če naj bi vedeli, kako napredovati v prihodnost, ni le publicistična puhlica, tudi porušeno nikdar ne izgine, ostane spomin, ki je lahko gradnik novega. Upanje, da odgovorno, a vendar igrivo poigravanje s preteklim lahko ponudi fizično in mentalno površino za nove začetke, v tem kontekstu ni le upanje, ampak morda tudi orodje, s katerim bomo morali izumiti skupno prihodnost.