Uskladitev pokojnin in inflacija
Glede na to, kaj vse se je omenjalo in pisalo glede zvišanja pokojnin ob koncu leta 2022 tako s strani pristojnih na tem področju kot v medijih, ne morem ostati tiho in ne postaviti nekaj vprašanj vsem odgovornim. Pa pojdimo po vrsti.
Ob vse večji draginji in vse višji inflaciji smo lahko lani novembra brali, da je treba tudi najranljivejšim (beri upokojencem) zvišati njihove prejemke – pokojnine. Najprej je bila dilema, ali bo 4,5-odstotna uskladitev redna ali izredna. Ob prvem izplačilu konec novembra so upokojenci izvedeli, da gre le za dodatek v višini 4,5 odstotka, ki bo izplačan tudi pri decembrski pokojnini. Sredstva za izplačilo dodatkov so bila zagotovljena iz proračuna in ne iz pokojninske blagajne. In ta dodatek ne bo upoštevan v osnovi pokojnin pri februarski redni 4,9-odstotni uskladitvi.
Prvo vprašanje namenjam premieru Robertu Golobu: zakaj je bil dodatek izplačan vsem upokojencem v enakem odstotku in ne ciljno, ko tako radi ves čas zagovarjate, da morajo dodatke dobiti tisti, ki so teh bolj potrebni, in ne vsi kar povprek. V tem primeru, ker je šlo za dodatek, bi vlada lahko tako odločila, da bi tisti z nižjimi pokojninami nominalno dobili višji znesek na svoj račun kot tisti z višjimi pokojninami (kot v primeru izplačila letnega dodatka). Izračun pove svoje: 4,5 odstotka od 2500 evrov pokojnine je 112,5 evra x 2 = 225 evrov dodatka v dveh mesecih. Pri 600 evrih pokojnine je 4,5 odstotka 27 evrov x 2 = 54 evrov. Komu je dodatek bolj pomagal pri draginji? Vsak komentar je odveč, a vseeno prosim za odgovor.
Ker bo osnova pokojnin za redno 4,9-odstotno uskladitev meseca februarja 2023 s poračunom za mesec januar enaka višini oktobrske pokojnine, to v praksi pomeni, da se bodo upokojencem kljub več kot 10-odstotni letni inflaciji in še mnogo višjim podražitvam pokojnine uskladile le za slabo polovico letne inflacije. In to ranljivi skupini populacije, v kateri je mnogo takih, ki ne prejemajo niti 600 evrov pokojnine, kaj šele, da bi imeli pokojnino v višini nove minimalne plače (približno 870 evrov). Na drugi strani pa poglejmo samo javni sektor, v katerem so se zaposlenim plače že zvišale 4,5 odstotka vsem ob koncu leta 2022 in lahko pričakujejo aprila 2023 še en plačni razred, kar pomeni dodatno 4 odstotke. O tem, da so se znotraj javnega sektorja nekaterim skupinam plače povišale še bolj, nimam namena tukaj govoriti. Zakaj takšen odnos do najranljivejše skupine – upokojencev? Odgovor je znan: oni pač ne morejo stavkati in se pogajati za boljši jutri.
Ob koncu še vprašanje g. Papežu, generalnemu direktorju Zpiza, ki je v svoji novoletni poslanici v reviji Vzajemnost (letnik 49, januar 2023) dejal: »(...) za november in december je bila izvedena 4,5-odstotna začasna uskladitev pokojnin«. Sam za ta izraz »začasna uskladitev pokojnin« prvič slišim in zanima me, kaj to pomeni v praksi za pokojnine naprej.
In še zadnje vprašanje, namenjeno g. Sušniku, predsedniku Zdusa, ki se običajno vedno oglasi, če ni kaj dobro za upokojence: Ali ste vedeli, da bodo upokojenci novembra in decembra 2022 dobili le dodatek v višini 4,5 odstotka in da pokojnine ne bodo usklajene, kar bi pomenilo višjo osnovo za februarsko redno uskladitev? Ali vi poznate izraz začasna uskladitev pokojnin? Ali ste bili seznanjeni s takim načinom uskladitve in, seveda, zakaj ste bili tokrat pri vsem tem tiho? Kajti rezultat dodatka oziroma začasne uskladitve pokojnin je jasen – upokojenci bodo v prihodnosti dobivali približno 5 odstotkov nižjo pokojnino, kar pomeni na letni ravni dobro polovico pokojnine manj na računu.
Pa mi dokažite, da nimam prav oziroma da se motim.
